Arhiv Štajerskega Tednika

Na kmetiji Cvetko v Trgovišču pri Veliki Nedelji bodo letos pridelali od 250 do 300 ton krompirja, kar je nekaj manj kot v preteklih letih. »Čudno leto je. Zaradi epidemije so ljudje s krompirjem zasadili svoje vrtove, zaradi česar je upadlo povpraševanje v trgovinah. Zagodlo pa jo je tudi vreme; najprej je pestila suša, zato smo morali namakati, sledilo je deževje, zaradi česar je začel krompir gniti. Prodaja je slaba, ker so si trgovci za vsak slučaj, kot pravijo, naredili zaloge. Trgovske police so tako polne poceni 'mladega' krompirja iz Egipta in Turčije, ljudje pa ga kupujejo, ker ne razumejo, da si z mladim krompirjem ne moreš narediti zaloge, torej to, kar kupijo, ni mladi krompir. Mladi krompir ima namreč tanko kožico, ki se z lahkoto strga, medtem ko se zrel krompir lupi, namreč ne zdrži transporta, ki traja mesec dni, kakor tudi ne skladiščenja. In dokler potrošnik ne bo razumel razlike med mladim in zgodnjim krompirjem, bodo lahko trgovci zavajali z napačnimi informacijami.«

Blabla o samooskrbi

Da v pridelavi krompirja v Sloveniji nekaj ne »štima« dokazuje tudi kmetija Meznarič v Stojncih v občini Markovci, kjer so še pred dvema letoma s krompirjem zasadili pet hektarjev njiv, danes pa obdelujejo samo še slab hektar. »Država je znova pokazala na popolno pomanjkanje spoštovanja do kmeta in njegovega dela. V imenu prostega evropskega trga se mirno uvaža iz tujine slabšo in napačno deklarirano robo, domača pa ostaja neprodana. Včasih je bil mladi krompir zaveden kot vrtnina, zdaj je samo še poljščina, s čimer mu je padla tudi vrednost.

Preberite več v Štajerskem Tedniku