##IMAGE-3751390##

Ker se razmere na kmetijskih trgih kljub nekaterim ukrepom države ne izboljšujejo, so kmetijske organizacije ustanovile protestni odbor – V sedanji situaciji zaradi covid-19 želijo biti predvsem slišani

Že tako težke razmere, s katerimi se slovenski kmetje srečujejo na trgu zadnjih nekaj let, so se zaradi epidemije koronavirusa lani še poslabšale. Kot so v minulih mesecih večkrat opozarjale kmetijske organizacije, so se razmere na kmetijskih trgih, na katere sta še posebno vplivala ustavitev turistično-gostinske dejavnosti ter zaprtje šol in vrtcev, iz tedna v teden slabšale. Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je zato decembra lani sprejel določene zahteve tako do trgovcev kot vlade, sredi februarja letos pa je, ker se od njihovega prvega opozorila razmere niso spremenile oziroma uredile, ustanovil protestni odbor.

Roman Žveglič, ki je oktobra lani prevzel predsedovanje KGZS in ki v imenu KGZS tudi vodi protestni odbor, pravi, da so protestni odbor ustanovili, ker se razmere na kmetijskih trgih kljub nekaterim ukrepom države, ne izboljšujejo. Z ustanovitvijo protestnega odbora so naredili korak naprej v izražanju nestrinjanja s sedanjimi razmerami na kmetijskih trgih, kjer jih motijo predvsem neurejene razmere v prehranski verigi in nizke odkupne cene. S tem se strinjajo domala vsi deležniki v kmetijstvu, to pa je razvidno tudi iz sestave protestnega odbora. V njem so namreč poleg predstavnikov KGZS tudi predstavniki: Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Zveze kmetic Slovenije, Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Govedorejskega poslovnega združenja, Slovenske zveze prašičerejcev, Zveze društev VINI, Zveze društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije, Zveze društev rejcev govedi črnobele pasme Slovenije, Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije, Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, Zveze rejcev govedi rjave pasme Slovenije, Društva rejcev govedi za meso Slovenije in Združenja rejcev cikastega goveda. Zaradi lažjega in hitrejšega usklajevanja so ustanovili še ožji protestni odbor, med sprejetimi pravili in cilji delovanja pa je njihov glavni cilj, pravi Žveglič, da se uredi finančno razmerje med deležniki v prehranski verigi, in sicer tako, da se maržo pravično razdeli.

»Prepričani smo, da je naš največji zaveznik potrošnik, hkrati pa ne želimo biti izrabljeni kot politični element. Želimo poiskati pametne rešitve,« pravi Žveglič in dodaja, da so se razmere v verigi preskrbe s hrano čisto porušile. »Kmetom so se odkupne cene znižale in dobijo zelo malo, pri potrošnikih pa se cene niso znižale, ampak celo zvišale,« pojasnjuje. Med protestnimi zahtevami so zato ureditev plačnih razmerij v prehranski verigi, ker so se ta podrla in jih je treba pravično razporediti. »Druga stvar pa je popolna sledljivost hrane, tako imenovane masne bilance,« pravi Žveglič in dodaja, da mora to, da bo potrošnik vedel, kaj je in od kje je prišlo tisto, kar je v izdelkih, urediti država. Pravilniki glede tega se, kot pravi, že pripravljajo in usklajujejo, predsednik vlade pa jim je tudi obljubil, da bo, ko se bo pandemija malo polegla in ko bodo imeli manj dela s tem, aktivno pristopil in pomagal tudi pri organizaciji srečanj. Od vlade namreč pričakujejo, da bo odigrala vlogo posrednika pri pogajanjih oziroma pogovorih z mesarji in trgovci. »Določene delegacije članov našega protestnega odbora se o tem že dogovarjajo, predvsem s predstavniki živilsko-predelovalne industrije in del tudi s trgovci, a s temi malo manj,« pravi. Kot dodaja, upajo, da se bomo začeli, tudi s pomočjo vlade, resno pogovarjati in da bodo določene zadeve uredili.

ZAKONOV NE BODO KRŠILI

»Tudi če bomo imeli ostrejše proteste, in če bo potrebno, jih bomo tudi organizirali, se bo potrebno usesti in stvari doreči,« pravi Žveglič. V tej zapleteni situaciji, v epidemiji kovida, želijo biti, kot poudarja, predvsem slišani in aktivno sodelovati pri rešitvah.

»Zakonov in predpisov se je treba držati in jih ne bomo kršili,« pravi. Po sedanji zakonodaji je protest dovoljen za do 100 ljudi, ki morajo na protestu upoštevati predpisane varnostne ukrepe in medsebojno razdaljo, zato v takšni situaciji javnega protesta ne bi imelo smisla organizirati. Kakšnega ostrejšega protesta zato, kot pravi Žveglič, vsaj v kratkem še ne bo.

O slabem stanju kmetijstva in neurejenih odnosih, zaradi katerih nastajajo viški skoraj v vseh panogah, padcu odkupnih cen, težavah pridelovalcev krompirja, ker za slovenskega ni zanimanja - o vsem tem podrobneje v aktualni tiskani številki Dolenjskega lista.