Profimedia

V Sloveniji so čakalne dobe za prvi ortodontski pregled alarmantne. Po zadnjih podatkih NIJZ povprečni prvi prosti termini segajo v leto 2029, v nekaterih regijah pa šele v 2031. To ni več izjemen primer, temveč pravilo, ki vsesplošno velja v Sloveniji.

To pa je šele prva čakalna doba. Nato sledi še čakanje na začetek zdravljenja, ki po ocenah ortodontov traja vsaj tri leta. Marsikateri starš je prestrašeno prebral obvestilo pri naročanju k ortodontu: "Če bo otrok ob prvem pregledu starejši od 16 let, storitev ne bo krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja."

Bleščeč nasmeh

Resnica o nevidnem zobnem aparatu

To pomeni, da večina otrok časovne meje 16 let sploh ne bo dočakala pravočasno in zdravljenje bo postalo samoplačniško. Zato vse več družin zobozdravstveno oskrbo išče v tujini.

V zadnjih letih je Slovenija za ortodontsko zdravljenje v tujini povrnila sredstva v vrednosti več kot štirih novih domačih programov, ki bi lahko reševali čakalne vrste. A jih ni. Sistem je ušel izpod nadzora, o tem pričajo tudi uradni podatki NIJZ, Zdravniške zbornice in Ministrstva za zdravje.

Profimedia

Podatki NIJZ razkrivajo šokantno razsežnost težav

Povprečna čakalna doba za prvi prosti termin pri ortodontu po Sloveniji znaša več kot dva tisoč dni, kar pomeni več kot pet let. V nekaterih regijah je stanje še bolj alarmantno. Na Koroškem mora otrok za "redni" prvi pregled čakati približno 2.635 dni, na Savinjskem 2.236 dni, v Podravski regiji pa 2.245 dni. Najbolj ugodno je v Primorsko-notranjski regiji, kjer prvi pregled lahko dočakajo po približno 70 dneh, a gre za izjemo.

· Novice

Naj... zobozdravnica Rahela Žižek Mraz: "Človeška toplina lahko dela čudeže"

Te številke pomenijo, da mnogi otroci svoj prvi pregled doživijo šele pri 15 ali 16 letih, tik pred mejo, po kateri ZZZS ortodontskega zdravljenja ne krije. Povprečna čakalna doba za "hitre" in "zelo hitre" termine je prav tako visoka, kar kaže, da niti nujni primeri niso pravočasno obravnavani. Čeprav bi moral biti po uradnih standardih pregled po napotnici "zelo hitro" obravnavan v 14-30 dneh, so otroci primorani čakati tudi več let.

Kadrovska stiska

Z Jesenic odhajajo zobozdravniki: vodstvo priznava težave

Eden od razlogov za podaljševanje čakalnih dob je tudi zgodnje napotovanje otrok k ortodontu, še preden bi bilo zdravljenje nujno. Ortodonti prednostno obravnavajo primere, kjer bi pozno zdravljenje lahko poslabšalo zdravstveno stanje otroka, vendar se na čakalne sezname pogosto vpisujejo tudi mlajši otroci z manj urgentnimi težavami.

Sredstva, ki se izplačujejo privatnim izvajalcem v tujino, strmo naraščajo

Zaradi teh dolgotrajnih čakalnih vrst se vse več staršev odloča za samoplačniške preglede ali zdravljenje v tujini. Samo med leti 2018 in 2024 je ZZZS izplačal povračila za ortodontsko zdravljenje v tujini v vrednosti več kot štirih novih programov, ki bi jih lahko izvedli domači izvajalci. Denar, ki bi lahko neposredno zmanjšal čakalne vrste, pa je tako odšel v tujino.

Profimedia

Vzroki za kaos v ortodontiji

Zakaj je stanje tako kritično? Uradni podatki in strokovni komentarji kažejo, da težava ni v pomanjkanju ortodontov, temveč v pomanjkanju javnih programov in ustrezne organizacije. Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice pojasnjuje: "Ne gre za pomanjkanje kadra, kadrov je dovolj, vendar pa ni dovolj javnih programov ali razpisanih koncesij, ki bi jim omogočili delo v javni mreži. Razpisi javnih programov s strani MZ in ZZZS so redki in ne sledijo dejanskim potrebam prebivalstva."

V Sloveniji trenutno deluje več kot 20 ortodontov, ki sprejemajo izključno samoplačnike, medtem, ko se drugi specialisti raje odločajo za zasebno prakso. Odbor dodaja: "Da bi ortodonti ostali v javni mreži, mora Ministrstvo za zdravje skupaj z ZZZS ponuditi boljše pogoje za izvajalce storitev, pri tem predvsem manj nepotrebnih administrativnih obremenitev specialistov ter vključevanje novih materialov in sodobnih tehnologij na področju ortodontije."

Zdravje

Je beljenje zob sploh varno?

Ministrstvo za zdravje poudarja, da se trudijo povečati število specialistov v javni mreži, a so ovire sistemske narave. Število specializacij je omejeno, prav tako mentorji, ki bi lahko usposabljali nove ortodonte. Po podatkih ministrstva se je število specialistov čeljustne in zobne ortopedije v zadnjih petih letih povečalo. Navajajo, da je leta 2021 v našem zdravstvenem sistemu delalo 90 specialistov, letos pa 97, kar pa za pokritje vseh potreb javne mreže očitno še vedno ni dovolj.