Ko je bolj racionalno pridelek podorati kot prodati
Samooskrba z zelenjavo naj bi bila 38-odstotna, povprečna potrošnja zelenjave na prebivalca se je v zadnjih 15 letih zvišala za 40 %. A kljub temu zelenjadarji le s težavo prodajo svoje pridelke za ceno, ki bi krila stroške, in celo razmišljajo o zmanjšanju površin.
V Podravju je le na en odstotek oziroma 366 hektarjev njivskih površin namenjenih vrtnarstvu ali zelenjadarstvu. »Nikoli ne bomo veliki pridelovalci pšenice ali koruze v primerjavi s preostalimi državami, zato bi se morali osredotočiti na končne produkte, ki na kmetijo prinesejo več dohodka,« je prepričan Peter Pribožič s ptujskega kmetijskega zavoda. In zakaj meni, da je zelenjadarstvo priložnost za kmete? »Letno pridelamo v Sloveniji 92.000 ton zelenjave, porabimo je 256.000 ton, kar pomeni, da glavnina, to je 164.000 ton, prihaja iz uvoza, pogosto ne vemo, od kod. Ob tem potrošnik potroši vedno več zelenjave. Leta 2015 jo je v povprečju porabil 108 kilogramov, leta 2000 le 78 kilogramov. Glede na nizko samooskrbo pa bi morali imeti trg doma,« je še postregel s podatki.
Apetiti trgovcev preveliki
Ko slovensko ni slovensko
Specializacija DA, a ne zadrug
Javni zavodi s Ptujskega naročijo le 4% pridelkov od lokalnih proizvajalcev
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
