Arhiv Štajerskega Tednika

Države članice EU bodo namreč opredelile svoje specifične potrebe in pripravile strateške načrte, ki jih bodo dale v odobritev Evropski komisiji in v katerih bodo določile, kako nameravajo porabiti sredstva in doseči zastavljene cilje. Sliši se bolj liberalno in demokratično od dosedanje prakse odločanja znotraj EU, saj daje državam več avtonomije. Za katero pa se mnogi bojijo, da ne bo prinesla želenih rezultatov, saj bodo v prednosti bolj prodorni, vztrajni in iznajdljivi. Vprašanje je, ali bo med takimi tudi Slovenija, v nadaljevanju pa, kakšen izplen si bodo zagotovile posamezne regije in kmetijske panoge.

Vsak dela po svoje

»Doslej je torej EU o vsem odločala, zdaj pa bomo morali nekatere stvari doreči sami, kar je po mojem mnenju za Slovenijo najslabše, saj smo si tako zelo različni in vsak dela po svoje,« je zaskrbljen Milan Unuk, predsednik sveta ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda.

Z njim se strinja tudi Slavko Trstenjak, podpredsednik odbora za poljedelstvo pri KGZS, ki opozarja, da je vlada lani novembra potrdila besedilo resolucije o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva z naslovom Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021, ki ji bodo sledili načrti za posamezne panoge.

Preberite več v Štajerskem Tedniku