Kitajska z ostrim opozorilom Evropski uniji, kdo bo popustil?
Kitajska je v ponedeljek Evropsko unijo posvarila s protiukrepi, če bodo v Bruslju poskušali ključne evropske gospodarske panoge zaščititi pred kitajsko konkurenco.
Evropska komisija je dolgo snovala načrt za oživitev evropskega gospodarstva in krepiti njegove konkurenčnosti. Na začetku marca je v zakonodajni postopek končno vložila težko pričakovani predlog akta o pospeševanju industrije (Industrial Accelerator Act - IAA), ki med drugim vključuje tudi za Kitajce sporen koncept oziroma strategijo »Narejeno v Evropi,« namenjeno pospešitvi lokalne proizvodnje in zmanjšanju odvisnosti EU od tujega uvoza.
Gre za strategijo, s katero želijo pri javnih naročilih oziroma porabi javnega denarja v prvi vrsti zagotoviti prednostno obravnavo izdelkov oziroma sestavnih delov, ki že nosijo oznako »Narejeno v EU,« torej izdelkov, izdelanih na ozemlju Evropske unije. V skladu s strategijo se bo tako zahtevalo, da izdelki, proizvedeni v EU, vključujejo tudi določen delež v EU proizvedenih sestavnih delov.
Po predlogu Komisije bi bilo ugodnejše obravnave deležno tudi blago, izdelano v tretjih državah, do katerih ima EU zaveze v okviru sporazuma o javnem naročanju Svetovne trgovinske organizacije (STO) in prostotrgovinskih sporazumov, a le pod določenimi pogoji. Zahteva bi na splošno veljala za javna naročila, kar bi že samo po sebi pomenilo neke vrste protekcionizem, a bi jo bilo mogoče z raznimi pobudami ali omejevanjem subvencij razširiti tudi v zasebni sektor.
Na Evropski komisiji so danes v odzivu na očitke Pekinga poudarili, da si pri pripravi vseh zakonodajnih predlogov prizadevajo, da so ti povsem v skladu z internimi in mednarodnimi obveznostmi EU, vključno s tistimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Dodali so, da se pri pripravi zakonodaje posvetujejo z mednarodnimi partnerji, kolikor je možno, in tudi z veseljem prisluhnejo njihovim pogledom.
Podrobnosti z reformo pravnega okvira javnega naročanja
Akt IAA sicer vzpostavlja samo okvir za javno naročanje v skladu s konceptom »Narejeno v Evropi,« ki bo uveljavljen za nekatere ključne panoge, kot so avtomobilski deli oziroma avtomobilski sektor na splošno, energetsko intenzivni sektorji, vključno s proizvodnjo jekla, cementa in aluminija, ter tehnologije z neto ničelnimi izpusti, vključno z baterijami, sončnimi paneli, vetrnimi elektrarnami, toplotnimi črpalkami in jedrskimi tehnologijami. Same spremembe postopkov javnega naročanja bodo pozneje podrobneje pojasnjene in opredeljene z reformo pravnega okvira javnega naročanja.
Predlog akta zaradi nesoglasij med posameznimi državami članicami, zlasti med Francijo in Nemčijo, dolgo časa ni dočakal luči dneva, a so nesoglasja v začetku leta uspeli zgladiti do te mere, da je začel zakonodajno pot.
Oster kitajski protest
Na kitajskem ministrstvu za trgovino so v ponedeljek potrdili, da so v petek na Evropsko komisijo poslali svoje pripombe, v katerih so izrazili »veliko zaskrbljenost« nad aktom, ki so ga označili za »sistemsko diskriminacijo.«
Izrazili so pripravljenost na dialog, a obenem opozorili, da Kitajska, če bo akt v EU sprejet in bo škodil interesom kitajskih podjetij, »ne bo imela druge možnosti, kot da sprejme protiukrepe za odločno zaščito legitimnih pravic in interesov naših podjetij.« Opozorili so še, da načrti Komisije oziroma akt predstavljajo premik k protekcionizmu, ki bo vplival na trgovinsko sodelovanje med EU in Kitajsko.
Po navedbah kitajskega ministrstva je predlog v nasprotju z »osnovnimi načeli tržnega gospodarstva.« V Pekingu ocenjujejo, da akt krši vrsto načel Svetovne trgovinske organizacije (STO) ter mednarodnih sporazumov na področju subvencij in pravic intelektualne lastnine. »Upočasnil bo zeleni prehod Evropske unije, škodoval lojalni konkurenci na trgu EU in prinesel nove šoke multilateralnim trgovinskim pravilom,« so poudarili.
Evropska industrija s prstom kaže na kitajsko nelojalno konkurenco
Na drugi strani evropski industrialci in gospodarstveniki, z njimi pa tudi številna podjetja v različnih sektorjih, že dlje časa opozarjajo ravno na nelojalno konkurenco v obliki kitajskih podjetij, ki jih močno subvencionirajo kitajske oblasti.
Po izračunih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so namreč kitajski proizvajalci deležni kar od tri- do devetkrat višjih državnih subvencij kot proizvajalci v drugih razvitih državah.
EU želi sicer z aktom delež, ki ga v BDP EU predstavlja proizvodni sektor, s 14,3 odstotka lani dvigniti na 20 odstotkov do leta 2035.
Na Evropski komisiji so danes v odzivu na očitke Pekinga poudarili, da si pri pripravi vseh zakonodajnih predlogov prizadevajo, da so ti povsem v skladu z internimi in mednarodnimi obveznostmi EU, vključno s tistimi v okviru STO, poroča STA. Dodali so, da se pri pripravi zakonodaje posvetujejo z mednarodnimi partnerji, kolikor je možno, in tudi z veseljem prisluhnejo njihovim pogledom.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.