Za zidovi novoveške graščine rešujejo evropsko gospodarstvo
Voditelji držav članic EU danes v belgijskem gradu razpravljajo, kako oživiti evropsko gospodarstvo in predvsem okrepiti njegovo konkurenčnost.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Potem ko so se v sredo v Antwerpnu srečali evropski industrialci in gospodarstveniki ter tudi nekateri politični voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, so se voditelji držav članic EU danes zatekli za zidove belgijskega grada Alden Biesen.
Voditelji, tudi slovenski premier Robert Golob, na neformalnem srečanju v gradu iz 16. stoletja, ki se za zaščito pred morebitnimi vsiljivci in napadalci ponaša tudi z obrambnim jarkom, razpravljajo predvsem o krepitvi enotnega trga v trenutnih geopolitičnih in geoekonomskih razmerah. Glavna tema na mizi je vprašanje, kako v teh razmerah okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva.
Krepitev konkurenčnosti, a kako?
Kot je v vabilu voditeljem poudaril predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, bo srečanje vključevalo dve ključni razsežnosti, in sicer geoekonomski okvir, vključno s krepitvijo strateške avtonomije EU, ter vprašanje notranje strategije in politik na področjih krepitve enotnega trga, zagotovitve ugodnega regulativnega okolja za evropska podjetja ter spodbujanja naložb in inovacij.
Evropski voditelji namreč med drugim še vedno ne najdejo soglasja, do kakšne mere oklestiti birokracijo, da bi podjetja lažje zadihala. Pri nekaterih ključnih vprašanjih na nasprotnih bregovih stojita predvsem Nemčija in Francija, glavni gospodarstvi v EU. Če se voditelji strinjajo pri vprašanju, pred kakšnimi težavami stoji EU, pa soglasje glede morebitnih rešitev ne obstaja.
»Potrebujemo šok terapijo,« je v sredo v Antwerpnu poudaril belgijski premier Bart De Wever. Nemški kancler Merz pa je industrialcem sporočil, da EU na področju zakonodajnih okvirov potrebuje povsem nov začetek, da manjši popravki zakonodaje ne bodo dovolj. Von der Leyen je na istem dogodku prst krivde uperila v vlade držav članic in Evropski parlament, saj da so bili v zadnjem letu dni na tem področju sprejeti le trije svežnji predlogov, ki jih je v proceduro poslala Evropska komisija.
»Narejeno v Evropi«?
Razkorak med Parizom in Berlinom je jasen tudi pri vprašanju spodbujanja evropske proizvodnje. Francija na čelu z Macronom namreč močno podpira uvedbo koncepta oziroma strategije »Narejeno v Evropi« (»Made in Europe«), v skladu s katero bi se zahtevalo, da izdelki, proizvedeni v EU, vključujejo tudi določen delež v EU proizvedenih sestavnih delov.
Zahteva bi na splošno veljala za javne razpise, kar bi že samo po sebi pomenilo neke vrste protekcionizem, a bi jo bilo mogoče z raznimi pobudami ali omejevanjem subvencij razširiti tudi v zasebni sektor. Francoskemu predlogu je do neke mere naklonjena tudi von der Leyen, a tovrstnemu protekcionizmu predvsem zaradi morebitnih vplivov na avtomobilski sektor nasprotuje Nemčija.
Merz je denimo v odzivu na Macronov poziv odgovoril, da je koncept »Narejeno v Evropi,« »preveč ozek« in da bi bilo bolj primerno razmišljati o konceptu »Narejeno z Evropo.«
Koncept »Narejeno v Evropi« bi moral biti del novega predloga akta o pospeševanju industrije (Industrial Accelerator Act - IAA), ki ga bo predvidoma 25. februarja v postopek vložila Evropska komisija, a države članice, kot rečeno, glede tega vprašanja zaenkrat ne najdejo skupnega jezika.
Golob: Treba je biti previden
Na dogajanje se je ob prihodu v grajsko poslopje odzval tudi slovenski premier Golob, ki je glede koncepta »Narejeno v Evropi« dejal, da se to sicer »sliši lepo, a je treba biti realističen.« Golob predlog sicer podpira, ko je govora o »razvojnih področjih, kjer je treba razvijati nove tehnologije,« a mu ni všeč ideja, da bi evropskim proizvodom dajali prednost »kar počez,« pri tem je po njegovem mnenju »treba biti previden.«
Se je pa Golob strinjal, da je treba vzpostaviti enakovredne odnose med »evropsko industrijo in preostankom sveta,« saj je evropska industrija v primerjavi s konkurenco iz tujine pogosto »hendikepirana.«
Golob je odgovoril tudi na vprašanje, kaj sam meni o oživitvi ideje Evrope dveh hitrosti, k čemur v zadnjem obdobju vse glasneje poziva zlasti Nemčija. V Nemčiji namreč že dlje časa opozarjajo, da EU pogosto stoji na mestu, saj nekatere države članice vestno nasprotujejo nekaterim ključnim spremembam tudi na področju gospodarstva.
Kot je dejal Golob, sam ne bi govoril o Evropi dveh hitrosti, temveč principu, po katerem »tiste države, ki želijo iti hitreje, to lahko tudi storijo.« Po besedah slovenskega premierja tudi Slovenija v primeru več področij verjame, da je to »edini možen način. Ni potrebe, da bi blokade posameznih držav zavirale vse nas, tako da ja, Slovenija je naklonjena temu pristopu.«
Kar zadeva spopadanje s prekomerno birokracijo in kritikah von der Leyen, pa je Golob poudaril, da se »poenostavitev pravil vedno začne na vrhu,« torej v Bruslju, tam je po njegovem mnenju treba začeti, nato morajo temu slediti tudi same države članice.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
