I. Novak

Društvo Dolenjska akademska pobuda danes popoldne na Otočcu gosti vrhunske strokovnjake, podjetnike. Z njimi želijo kritično spregovoriti o ambicijah Dolenjske in Bele krajine in ustanovitvi tehnološkega parka v Novem mestu, izmenjati izkušnje in mnenja o možnostih ustanavljanja inovativnih podjetij v dolenjski regiji, obenem pa se dogovoriti tudi za povezovanje njihovih podjetij z izobraževalnimi institucijami in industrijo.

»Slovenija ima lasten kader in veliko znanja, čaka pa nas še veliko dela v smislu vzpostavljanja ustreznih pogojev za rast visokotehnoloških, inovativnih podjetij,« meni dr. Aleš Gasparič.

I. Novak

Kje pravzaprav smo na področju visokih tehnologij? »Ali sploh kje smo? Kot država nismo nikjer. Imamo pa nekaj trmastih ljudi, ki so sposobni veliko narediti. Ko pridemo do timskega dela, povezovanja na nivoju države, se stvari ustavijo oziroma jih ni. Na tem področju nimamo nobene politike,« poudarja dr. Aleš Štamcar, strokovnjak s področja kemije, ki s svojim podjetjem BIA Separations sodeluje predvsem na tujih trgih. »Ni druge univerzalne formule kot biti vztrajen in se spopasti s svetovnim trgom brez občutka manjvrednosti,« pove.

»Rabimo inženirje, ne le sistemske inženirje, primanjkuje nam ljudi, ki bi znali res dobro voditi projekte, preprosto jih ni. Preden nekoga izobrazimo, ni dovolj šest mesecev, niti eno leto ne. Da naredimo celovitega človeka, ki pozna svojo stroko in ostale dejavnosti in to znanje uporablja v praksi, rabimo dve, tri leta.To je še posebej pomembno, če dela v različnih kulturnih, jezikovnih okoljih ali časovnih pasovih, ko se mora znajti sam. Pred kratkim smo pričeli z dvema projektoma v Indiji. Časovna razlika je osem ur. Takrat, ko nekdo tam potrebuje pomoč, mogoče mi že spimo,« o težavah pri izobraževanju ustreznega kadra pravi mag. Čedo Jakovljevič iz Infotehne, ki podpira pobude za dolenjsko univerzo. »Jeseni začne z delom fakulteta za informatiko v Novem mestu, ki bo, smo prepričani, čez nekaj let dala kadre, ki jih zdaj pogrešamo. Računamo, da bodo tu študirali tudi ljudje od drugod, ne le domačini.«

Dolenjska akademska pobuda združuje ustvarjalne ljudi iz Dolenjske in Bele krajine, v tem času šteje 101 člana. »Naša želja je, da se v Novem mestu ustanovijo fakultete, ki bodo pisane na kožo našemu gospodarstvu, predvsem specialne za področje biotehnologije in strojništva. Pomagamo pri kreiranju visokošolskih programov, ločevanju zrna od plev. Prav je, da se odločimo za nekaj fakultet, ki bodo edinstvene na tem območju,« pravi predsednik društva prof. dr. Miha Japelj.

»Prizadevamo si, da bi se razdelala skupna strategija razvoja visokega šolstva pri nas,« poudarja doc. dr. Boris Bukovec. V prihodnjem tednu naj bi se o tem pogovarjali z novomeških županom, sicer pa že sodelujejo z Univerzitetnim in raziskovalnim središčem Novo mesto in tukajšnjim Razvojnim centrom.