Je slovenska matura pretežka ali prelahka? Kako je drugje?
Vsako leto jo opravi več kot 90 odstotkov dijakov, a razprave o zahtevnosti ne utihnejo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Je slovenska matura res prelahka? Medtem ko stroka opozarja, da gre za stabilen in objektiven sistem, dijaki vse glasneje govorijo o izčrpanosti, učenju za format in občutku, da matura ne meri več nujno znanja, temveč sposobnost prilagoditve izpitnemu sistemu.
Ko se v Sloveniji začne matura, se spremeni ritem cele generacije. Knjižnice postanejo polne do zadnjega kotička, družbena omrežja preplavijo fotografije zapiskov, označenih učbenikov in energijskih pijač, pogovori med mladimi pa se vrtijo skoraj izključno še okoli esejev, formul in točk za vpis na fakultete. Za mnoge dijake je matura največji preizkus v njihovem življenju do zdaj. Hkrati pa tudi eden najbolj spornih delov slovenskega šolskega sistema. Je še vedno dovolj zahtevna? Ali danes predvsem preverja, kdo zna najbolje igrati po pravilih sistema?
Vprašanje se vsako leto znova pojavi predvsem zaradi podatka, da splošno maturo uspešno opravi več kot 90 odstotkov kandidatov. Lani približno 92 odstotkov. Za nekatere je to dokaz, da slovenska matura ni več resen filter znanja. Za druge pa znak, da sistem deluje.
Na Državnem izpitnem centru opozarjajo, da je razumevanje mature pogosto napačno. »Smiselno in pravilno je, da dijak, ki je skozi svojo srednjo šolo brez težav zaključeval letnike in pridobival solidne ocene, tudi maturo opravi uspešno,« pojasnjujejo. Po njihovem največji del zaslug za uspeh pripada dijakom in učiteljem, saj gre za rezultat večletnega dela, ne zgolj nekaj tednov učenja pred izpiti. Obenem poudarjajo, da matura ni improviziran sistem.
Kandidati poznajo izpitne kataloge, rešujejo stare pole, opravljajo poskusne preizkuse, zato je sama struktura mature predvidljiva. Prav ta stabilnost pa po njihovem zagotavlja primerljivost med generacijami. »V Sloveniji se lahko na maturah preverja samo znanje, ki je v predpisanih učnih načrtih in katalogih znanj za določene srednje šole (gimnazije oziroma srednje strokovne šole). Če bi bili testi izrazito prelahki, dijakov ne bi spodbujali, da pokažejo vse, kar znajo. Če bi bili nasprotno pretežki, bi po nepotrebnem oteževali zaključek srednje šole in prehod na terciarno stopnjo izobraževanja.«
Primerjave s Hrvaško in Italijo niso tako preproste
Kaj pa naši sosedi? Je slovenska matura težja od hrvaške? So italijanski dijaki pod večjim pritiskom? Na RIC opozarjajo, da so takšne primerjave precej nehvaležne. »Zahtevnost državnih izpitov konec srednje šole je med različnimi državami težko primerjati, saj so ureditve različne, predvsem pa je vloga in namen preverjanj različen.«
Na Hrvaškem na primer dijaki opravljajo enotno državno maturo, ki jo pogosto opravljajo tudi dijaki strokovnih šol zaradi vpisa na fakultete. Italijanski sistem maturità pa je organiziran drugače in ima drugačen pomen pri nadaljnjem študiju.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje poudarjajo, da se zahtevnost mature pri nas redno spremlja. Poleg statističnih analiz izvajajo tudi ankete med dijaki. »Rezultati kažejo, da je večina dijakov vse dele izpita ocenila kot primerno zahtevne,« pojasnjujejo na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije. Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da rezultati splošne in poklicne mature še vedno dovolj jasno pokažejo razlike v znanju med kandidati. Po njihovih besedah rezultati niso zbrani le okoli sredine, ampak razporejeni tako, da je mogoče precej dobro ločiti med manj uspešnimi, povprečnimi in najboljšimi maturanti.
K temu pomembno prispevajo državne predmetne komisije, ki po vsakem izpitnem roku natančno analizirajo izpitne pole in posameznim nalogam določijo indekse težavnosti. Te analize služijo kot strokovna podlaga za pripravo prihodnjih izpitov in zagotavljajo, da zahtevnost nalog ostaja uravnotežena ter primerna za zanesljivo preverjanje znanja in razlikovanje med kandidati.
Podobno menijo tudi na RIC: »Skupni uspeh pri poklicni maturi sega od 8 do 23 točk, pri splošni maturi od 10 do 34. Kandidati obeh matur so glede na skupni uspeh pri maturi široko porazdeljeni in najvišji uspeh doseže le peščica, zato lahko rečemo, da tako poklicna kot splošna matura dobro razlikujeta med kandidati, ki so izkazali različno znanje. Po našem mnenju matura bolj izrazito ločuje med povprečnim in odličnim znanjem kot ocenjevanje v šolah.«
Toda dijaki govorijo o nečem drugem
Če institucije največ govorijo o objektivnosti in statistiki, dijaki največ govorijo o pritisku. Predsednik Dijaške organizacije Slovenije Aleksander Kirar pravi, da je matura zahtevna – in da mora biti. »Gre za zaključek štirih let šolanja in resno vstopnico za nadaljnji študij. Dijaki jo jemljejo resno in se nanjo pripravljajo več mesecev vnaprej.«
Največ težav dijakom po njegovih besedah povzročata matematika in slovenščina. Pri matematiki predvsem naloge višje ravni, kjer ni dovolj zgolj pomnjenje postopkov, pri slovenščini pa esej, ki zahteva kritično mišljenje in jasno izražanje. Toda pravi problem po njegovem ni zgolj težavnost snovi. »Maturitetno obdobje je za dijake precej naporno, saj so pogosto izčrpani že, preden sploh začnejo pisati izpite.«
Kirar opozarja, da se pritisk ne začne maja, ampak veliko prej. Dijaki govorijo o pričakovanjih staršev, strahu pred neuspehom, negotovosti glede vpisa na fakulteto in stalnem primerjanju z vrstniki. »Beležimo tudi poročila o motnjah spanja in popolni izgubi motivacije. Podporne strukture pogosto ne zmorejo zadostiti povpraševanju.«
Ali matura še meri znanje?
Na eni strani sistem poudarja objektivnost, primerljivost in enaka pravila za vse. Na drugi strani pa del dijakov opozarja, da matura vse bolj postaja predvsem trening za pravilno reševanje izpitov. »Ko matura postane vaja v predvidljivosti, ne meri več znanja, temveč pripravljenost na izpit,« opozarja Kirar.
To je verjetno eden največjih očitkov sodobni maturi. Ne da je prelahka, ampak da vse bolj nagrajuje prilagajanje sistemu. Na ministrstvu temu ne pritrjujejo. Poudarjajo, da matura ni zgolj sistem zbiranja točk za fakulteto. »Gre za državni izpit, ki ga vsi kandidati opravljajo pod enakimi pogoji. Takšna standardiziranost zagotavlja visoko stopnjo objektivnosti, primerljivosti in preglednosti rezultatov.«
Na RIC pa dodajajo: matura po njihovem ne preverja le znanja. »Skozi maturo se preverja tudi vztrajnost, sposobnost učenja z razumevanjem, natančnost, krepitev samozavesti in zaupanje vase.« Kaj pa tako visoka uspešnost? »Okoli 92-odstotna uspešnost na splošni maturi ni znak prenizkih kriterijev, temveč odraz trdega dela dijakov in učiteljev skozi vsa štiri leta. Matura nikoli ni bila zamišljena kot izpit, pri katerem mora čim več dijakov pasti; njen namen je potrditi zrelost in znanje, ne izločati. Umetno zniževanje uspešnosti samo zato, da bi bila statistika videti »strožja«, bi bilo do dijakov krivično in bi jim brez pravega razloga zapiralo vrata do nadaljnjega izobraževanja,« pravi Aleksander Kirar.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
