Trgovinska menjava z Izraelom je rekorde presegla že pod Golobom
Blagovna menjava med Slovenijo in Izraelom se je okrepila že pod vlado Roberta Goloba, slovenski izvoz pa je lani zrasel na rekordnih 130,96 milijona evrov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Najnovejši podatki Statističnega urada (Surs) potrjujejo, da se rast nadaljuje tudi v letu 2026. V prvih sedmih mesecih leta 2026 je slovenski izvoz v Izrael dosegel 82,23 milijona evrov, uvoz 57,36 milijona evrov, trgovinski presežek Slovenije pa znaša 24,87 milijona evrov.
Gibanje trgovinske bilance med državama je po letu 2020 doživelo izrazita nihanja. Leta 2020 je slovenski primanjkljaj znašal 16,47 milijona evrov, leta 2021 pa je bil zabeležen presežek 10,63 milijona evrov. Nato sta sledili leti z izjemnim primanjkljajem: leta 2022 je ta predvsem na račun uvoza naftnih derivatov poskočil na 87,04 milijona evrov, leta 2023 pa dosegel rekordnih 127,79 milijona evrov ob uvozu v višini 203,21 milijona evrov.
Leta 2024 se je primanjkljaj skrčil na 19,35 milijona evrov, že v letu 2025 pa je pod Golobovo vlado prišlo do popolnega preobrata. Slovenska podjetja so izvoz dvignila na rekordnih 130,96 milijona evrov, uvoz iz Izraela je znašal 113,07 milijona evrov, blagovna menjava pa je prinesla 17,89 milijona evrov presežka ob skupni menjavi 244,03 milijona evrov.
Največ izvažamo farmacevtske in medicinske izdelke ter cestna vozila
Slovenski izvoz v Izrael poganjajo predvsem farmacevtski izdelki in vozila. Izvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov je z 2,66 milijona evrov leta 2020 zrasel na 26,20 milijona evrov v letu 2025, v sedmih mesecih leta 2026 pa dosegel 24,12 milijona evrov. Izvoz cestnih vozil je leta 2025 poskočil na 31,22 milijona evrov (v letu 2026 še 15,39 milijona evrov), pomemben steber pa ostajajo električni stroji z 18,01 milijona evrov v 2025.
Na uvozni strani je visok primanjkljaj v letih 2022 in 2023 povzročil uvoz nafte in naftnih derivatov, ki je z rekordnih 126,00 milijona evrov v letu 2023 do leta 2025 upadel na 17,72 milijona evrov. Najbolj konstanten izraelski izdelek na slovenskem trgu ostajata zelenjava in sadje, katerih uvoz je zrasel s 7,08 milijona evrov leta 2020 na 28,95 milijona evrov leta 2025. Sledijo električni stroji z 18,68 milijona evrov ter industrijski stroji za splošno uporabo z 18,50 milijona evrov v letu 2025.
Simbolične sankcije Golobove vlade je Janševa razveljavila
Golobova vlada je zaradi razmer na Bližnjem vzhodu sprejela več ukrepov, med drugim prepoved uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu ter julija lani še embargo na izvoz, uvoz in tranzit vojaškega orožja. Vendar ti ukrepi v praksi niso zaživeli, trgovinski tokovi pa so nemoteno rasli. Vlada Janeza Janše je nato junija vse omejitvene sklepe in embargo razveljavila z utemeljitvijo, da so pogoji prometa z orožjem že urejeni z zakonodajo in pravili Evropske unije.
"Skozi politični dialog in tiho diplomacijo bo mogoče okrepiti vlogo Republike Slovenije v prizadevanjih za dosego trajnega miru na Bližnjem vzhodu," so ob razveljavitvi ukrepov poudarili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter izpostavili priložnosti za širitev dvostranskega sodelovanja na področjih tehnologij, kmetijstva, zdravstva in gospodarstva.
Pomemben del današnjega obiska izraelskega zunanjega ministra Gideona Saara ob odprtju ambasade bo slovensko-izraelski poslovni forum, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, ministrstvom za gospodarstvo, delo in šport, zunanjim ministrstvom ter javno agencijo SPIRIT Slovenija. Na forumu bo sodelovalo več kot 50 predstavnikov slovenskih in izraelskih podjetij, ki bodo razpravljali predvsem o novih poslovnih priložnostih in možnostih za okrepitev gospodarskega sodelovanja med državama.
Trgovinska menjava z Izraelom je v širši sliki zanemarljiva, z njim bi zlahka prekinili trgovinske odnose
Kljub doseženemu bilateralnemu rekordu pa menjava z Izraelom v celotni makroekonomski sliki Slovenije predstavlja razmeroma skromen delež. Leta 2025 je slovenski izvoz blaga v svet dosegel rekordnih 72,05 milijarde evrov, uvoz pa 70,57 milijarde evrov. Izvoz v Izrael je z dobrimi 130 milijoni evrov tako pomenil le 0,18 odstotka celotnega slovenskega izvoza, uvoz pa 0,16 odstotka vseh uvoznih tokov.
Za primerjavo: v Nemčijo, glavno trgovinsko partnerico Slovenije v EU, je slovensko gospodarstvo lani izvozilo za 7,29 milijarde evrov blaga oziroma 55-krat več kot v Izrael, medtem ko je bil izvoz na Hrvaško (4,83 milijarde evrov) 37-krat večji, v Italijo (4,54 milijarde evrov) pa 35-krat večji.
Tudi med državami, ki niso članice Evropske unije, se Izrael po obsegu menjave uvršča med manjše partnerice, okoli 40. mesta. Daleč največja trgovinska partnerica Slovenije ostaja Švica, ki sploh ni članica EU, tja je predvsem farmacevtska industrija lani izvozila za skoraj 30,7 milijarde evrov blaga, kar je predstavljalo kar 42,6 odstotka celotnega slovenskega izvoza. Znatno večjo menjavo Slovenija ustvarja tudi z drugimi nečlanicami: izvoz na trga Srbije (1,29 milijarde evrov) in Rusije (1,26 milijarde evrov) je skoraj desetkrat večji od izvoza v Izrael, medtem ko je uvoz iz Kitajske z 9,08 milijarde evrov kar 80-krat presegel uvoz izraelskega blaga.
To po drugi strani pomeni, da bi Slovenija z Izraelom zlahka prekinila trgovinske odnose, če bi za to imela politično voljo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
