Presenetljivo odkritje: tudi drevesa imajo svojo različico mišic
Pred skoraj 15 leti so znanstveniki odkrili, da imajo rastline biološki mehanizem, s katerim nadzorujejo svojo morfologijo oziroma obliko.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Do tedaj so menili, da je takšna sposobnost značilna samo za živali. Raziskovalci iz iste ustanove so zdaj ugotovili, kako ta mehanizem deluje. V osnovi gre za drevesno različico mišice.
Raziskovalci francoskega Nacionalnega raziskovalnega inštituta za kmetijstvo, prehrano in okolje (INRAE) ter Univerze Clermont Auvergne so dokazali, da sta rast in preživetje rastlin še bolj zapletena, kot smo domnevali.
Tudi rastline imajo nekakšne mišice
Že dolgo je znano, da rastline uporabljajo različne strategije za čim boljšo izpostavljenost svetlobi ter da se znajo na številne načine spoprijemati s slanostjo, s hranili revnimi tlemi in povzročitelji bolezni. Znanstveniki so zdaj pokazali, da si nekatere vrste pri oblikovanju pomagajo tudi z nekakšno mišico. Ne gre zgolj za naravni del rasti, temveč za premišljen in energijsko zahteven mehanizem, ki povečuje njihove možnosti za preživetje.
Drevesa so se sama vzravnala
Da bi ta pojav osamili od drugih dejavnikov, je skupina zasnovala poskus z mladimi topoli. Drevesa so najprej položili vodoravno, zaradi česar so se začela ukrivljati navzgor proti svetlobi. Ukrivljene sadike so nato postavili na vrtečo se vodoravno ploščad v krogli, osvetljeni z vseh strani. S tem so želeli izničiti vpliv gravitacije, ki ima pomembno vlogo pri pokončni rasti.
Ugotovili so, da so se mlada drevesa sčasoma začela upirati vodoravnemu položaju. Med rastjo so se postopoma pomikala proti navpični legi, kot bi sama popravljala svojo držo.
Natezni les
Natančnejša analiza je pokazala, da so rastline na eni strani debla sposobne ustvariti posebno vrsto lesa, imenovano tenzijski oziroma natezni les. Ta z izmeničnim potiskanjem in vlečenjem usmerja rast debla ter deluje podobno kot mišica, ki drevo žene navzgor.
»Odkrili smo pravo senzomotorično zanko, ki deluje v olesenelih delih dreves,« je dejal Bruno Moulia, direktor raziskav pri INRAE.
Pojasnil je, da slaba usklajenost pri zaporednem aktiviranju tenzijskega lesa povzroča prevelike notranje napetosti, kar lahko vpliva na kakovost lesa. Ugotovitve bi zato lahko spremenile tudi uporabne raziskave, katerih cilj je izboljšati kakovost lesa ter vzgojiti čim bolj ravna drevesa z manj notranjimi napetostmi.
Dve strani debla delujeta kot nasprotni mišici
Tenzijski les najprej nastane na eni strani debla in začne proces ravnanja, nato pa se njegova aktivnost premakne na drugo stran. Obe strani drevesnega debla tako delujeta podobno kot nasprotujoče si mišice pri živalih in skupaj skrbita, da drevo raste čim bolj naravnost.
Ta proces ni povezan s turgorjem rastlinskih celic oziroma pritiskom njihove tekoče vsebine na celične stene, za katerega je znano, da pomembno vpliva na obliko rastlin. Gre za ločen mehanizem, ki združuje kemične in biomehanske procese.
»Razkrivanje izjemnih sposobnosti dreves zahteva veliko iznajdljivosti,« je povedal raziskovalni inženir pri INRAE Félix Hartmann. Pri projektu so sodelovali strokovnjaki iz različnih znanstvenih disciplin, ki so združili svoje znanje, spretnosti in poglede. »Takšno delo zahteva čas in vztrajnost, vendar interdisciplinarna odkritja dokazujejo, da se trud izplača,« je dodal Hartmann.
Zakaj je odkritje pomembno?
Raziskava ne prinaša samo novih spoznanj o rasti dreves. Proučevanje rastlinske propriocepcije – sposobnosti zaznavanja lastnega položaja in gibanja – bi nam lahko pomagalo premagati tako imenovano rastlinsko slepoto. Gre za človeško nagnjenost, da rastline v okolju spregledamo ali podcenjujemo njihov pomen.
Odkritje obenem kaže, da k širjenju znanja o naravi ne prispevajo samo poklicni znanstveniki. Raziskava iz leta 2025 je pokazala, da so uporabniki, ki so svoje fotografije objavljali na platformi iNaturalist, pripomogli k odkritju najmanj ducata novih vrst.
Tako kot pogosto podcenjujemo zapletenost in sposobnosti rastlin, je premalo cenjen tudi prispevek ljubiteljskih oziroma državljanskih raziskovalcev – čeprav je njihova pomoč pri spoznavanju in varovanju narave vse bolj potrebna.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
