Kaj konkretno od nove vlade pričakuje gospodarstvo?
Gospodarstvo želi čimprejšnje oblikovanje nove vlade, od katere pričakuje uresničitev konkretnih ukrepov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
»Slovenija potrebuje stabilno in razvojno naravnano vlado z vodji, politiki, ki iskreno razumejo ter se zavedajo vloge in pomena gospodarstva za razvoj celotne družbe,« je na novinarski konferenci o oblikovanju novela vlade ter potrebah gospodarstva povedal predsednik GZS Tibor Šimonka.
Volitve so za nami, čas je, da v tej državi začnemo delati skupaj in presežemo delitve, ki to državo žal spremljajo že dlje časa. Naš skupni cilj mora postati dolgoročna dobrobit Slovenije in ljudi, ki tukaj živimo in tukaj delamo, je povedal Šimonka.
Kot je pojasnil, se gospodarstvo v Sloveniji zadnja tri leta upočasnjuje, razlogi pa so gospodarska kriza v Evropi, pogojena z nekonsistentnimi in neučinkovitimi politikami Evropske komisije, vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, carinska vojna, kriza v Nemčiji.
Ob vsem tem smo v Sloveniji močno obremenili gospodarstvo, ki je v zadnjih letih močno padalo pri vseh ključnih kazalcih rasti. »Čas je, da ta trend obrnemo navzgor,« je dejal Šimonka in dodal, da časa za odlašanje ni.
Gospodarski razvoj naj bo prioriteta
»Verjamem, da si vsi želimo uspešnega razvoja Slovenije ter ohranjanja in celo izboljšanja ravni sociale, ki jo imamo,« je še dejal Šimonka in dodal, da pa se je treba zavedati, da je to možno le v soodvisnosti z močno rastjo produktivnosti ali dodane vrednosti.
»Gospodarski razvoj mora zato v tem mandatu dobiti osrednjo prioriteto nove vlade. Ukrepi za vzpostavitev predvidljivega, stabilnega in konkurenčnega poslovnega okolja morajo postati jedro koalicijske pogodbe in programa vlade,« je dejal in dodal, da se ukrepi ne smejo sprejemati čez noč, biti morajo usklajeni z gospodarstvom.
Gospodarstvo pričakuje, da bo nova vlada takoj, najkasneje v šestih mesecih sprejela ukrepe za razbremenitev gospodarstva, znižanje stroškov del ter ukrepe, ki bodo zadržali trend naraščajočih stroškov za gospodarstvo. Reforme naj vlada sprejme v prvih dveh letih, na dolgi rok pa je najbolj pomembno, da se sprejme nacionalni načrt razvoja Slovenije.
»Takšen pristop ukrepanja vlade bi pomenil postopno, a odločno izboljšanje poslovnega okolja,« je dejal predsednik GZS in dodal, da zahtevajo takojšen dialog. Močno gospodarstvo je tisto, ki pomeni in ohranja več priložnosti za ljudi – nova delovna mesta, višje plače, možnosti za razvoj, je še povedal Šimonka.
Kaj konkretno predlaga gospodarstvo?
Generalne direktorica GZS Vesna Nahtigal je povedala, da se je strošek dela na uro v Sloveniji povečal za 9,3 odstotka v Evropski uniji pa za 4,1 odstotka. Med konkretnimi ukrepi, ki naj bodo sprejeti v nekaj mesecih, je nanizala ukinitev petega dohodninskega razreda in znižanje stopnje v četrtem dohodninskem razredu z 39 na 36 odstotkov. Kot je dodala, se s tem poveča neto plača, motivacija zaposlenih, konkurenčnost gospodarstva in potrošnja, s čimer se več steče tudi v državno blagajno.
Kratkoročno pričakujejo tudi postopno znižanje statutarne stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov do leta 2030 ter uvedbo ničelne stopnje za startupe v prvih petih letih. Želijo tudi ugodnejšo dohodninsko obravnavo napotenih delavcev, tako da bi zanje veljala posebna davčna olajšava.
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je spomnil, da je bilo gospodarstvo obremenjeno z dodatnimi davki in prispevki, na gospodarstvo je bil, kot je dejal, preložen tudi strošek absentizma, in sicer z 20 na 30 dni. V GZS želijo, da se ta ureditev kot kratkoročni ukrep vrne v preteklo stanje, razlika pa naj bremeni Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, »ki ima več možnosti vplivanja na čas trajanja bolezni«.
Želijo si hitrejšega zaposlovanja kadrov iz tujine, predvsem visokokvalificiranih kadrov, ki jih primanjkuje, ter odpravo po njihovem mnenju nesorazmernega omejevanja pri zaposlovanju tujcev. Sedaj se delodajalcu, pri katerem se ugotovijo kršitve na področju delovnega prava, kot so delovni čas, počitek in odmor, prepove zaposlovanje tujcev, v GZS pa želijo, da se ta omejitev odpravi.
Med srednjeročnimi ukrepi razvojna kapica
V predlogu srednjeročnih ukrepov za povečanje konkurenčnosti, ki bi bil sprejeti najkasneje v prvih dveh letih mandata nove vlade, je razvojna kapica na vse socialne prispevke, ki bi bila do leta 2030 postavljena pri 2,5-kratniku povprečne plače, kar pomeni pri 6000 evrih. Ker želijo, da se ta uvede postopoma, predlagajo, da se s 1. januarjem postavi pri višini štirikratnika, to je pri 9600 evrih.
Srednjeročno želijo tudi ugodnejšo obravnavo holdinških družb, s čimer bi po njihovem prepričanju zmanjšali odliv kapitala v tujino in pritegnili tuje vlagatelje, ter poenostavitev oblike uveljavljanja davčnih olajšav za manjše subjekte.
Srednjeročno želijo tudi uvedbo diferencirane stopnje davka od dohodka pravnih oseb, in sicer želijo, da velja za majhna podjetja, ki ustvarijo do milijon evrov letnega prometa, stopnja v višini deset odstotnih točk, za večja podjetja pa višja, ki pa naj se v vsakem primeru zniža s sedanjih 25 odstotkov.
Oblikovali so tudi vrsto ukrepov, s katerimi bi poenostavili in pospešili postopke umeščanja v prostor in izdaje gradbenih dovoljenj, denimo vzpostavitev enotne digitalne platforme za oddajo in obravnavo vseh ključnih vlog. Hkrati si želijo večje podpore raziskavam, razvoju in inovacijam. "Vemo, da na tem področju vse sloni, zato predlagamo vladi takojšnjo zagotovitev 0,25 odstotka BDP integralnih sredstev za inovacijsko dejavnost," je dejala Nahtigal.
Ministru naj se odvzame odločanje o minimalni plači
Zaradi zelo negativne izkušnje iz začetka tega leta, kot je dejal Gorenšček, si želijo tudi poseg v zakon o minimalni plači. "Želimo si, da se vsakršnemu ministru odvzame diskrecijo, da sam določa višino minimalne plače," je dejal. Namesto tega na GZS predlagajo usklajevanje višine minimalne plače po vnaprej znanem mehanizmu, in to že v jeseni, torej pred začetkom leta, za katerega imajo v podjetjih plane že sprejete.
Na področju plač je naštel še nekaj ukrepov, kot je vnovično povečanje višine nadomestila za boleznine, ki jo je ta vlada omejila na 2,5-kratnik povprečne plače. Podobno bi to omejitev ukinili tudi pri starševskem dopustu. Sicer pa bi preverili vse elemente plače in povračila stroškov iz dela.
"Želimo si odpreti zakon o delovnih razmerjih in pregledati tiste elemente plače, pri katerih odstopamo od praks v drugih državah," je dejal Gorenšček. Pri tem je omenil status odmora za malico in različnih obveznih povračil, ki jih druge države ne poznajo.
Nacionalni načrt razvoja presega mandat ene vlade
Med ukrepi, ki presegajo en mandat vlade, pa na GZS predlagajo pripravo nacionalnega načrta razvoja Slovenije. "Slovenija ima potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo, zato so potrebne dolgoročne razvojne odločitve - tako na področju znanja, tehnologij, inovacij, investicij, razvoju kadrov in tako naprej," je dejala Nahtigal.
Šimonka je pozval tudi k vzpostavitvi zaupanja med vsemi tremi socialnimi partnerji ter k bolj vključujočemu in pozitivnemu odnosu do slovenskega gospodarstva in podjetij. To pa pomeni povsem drugačen odnos in delo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, je dejal.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
