Slovenija pred težkimi časi: Posledice krize bomo čutili še vsaj štiri leta
Ekonomist prof. dr. Bogomir Kovač napoveduje globjo recesijo, inflacijo med 5 in 7 odstotki in krizne razmere vse do leta 2030. Slovenija ima malo manevrskega prostora.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Energetska kriza ni več zgodba samo o dražjem točenju goriva, ampak o tem, kako hitro se višji stroški prelijejo v širše gospodarstvo, v cene hrane, storitev, prevozov in nazadnje v delovna mesta.
Prav to je v odgovorih za Svet24 poudaril ekonomist prof. dr. Bogomir Kovač, ki ocenjuje, da Slovenijo letos čaka precej težje obdobje, kot se je še pred kratkim zdelo. Opozarja, da državo čaka »precej globlja recesija in višji inflacijski pritiski«, obenem pa dodaja, da je »naftna kriza predpostavka vseh realnih scenarijev«. Po njegovem bo morala Slovenija računati na »srednjeročne krizne razmere do leta 2030«, torej na dolgotrajnejše obdobje pritiska na rast, cene in javne finance.
Kriza se ne bo končala čez noč
Kovačeva ocena je občutno bolj mračna od osnovnega evropskega scenarija. Evropska centralna banka je marca za evrsko območje zvišala napoved inflacije za leto 2026 na 2,6 odstotka, napoved gospodarske rasti pa znižala na 0,9 odstotka.
Obenem je opozorila, da bi lahko dolgotrajnejše motnje pri oskrbi z nafto in plinom pomenile še višjo inflacijo in še nižjo rast. Tudi Eurostatovi zadnji podatki kažejo, da se pritisk že preliva v cene: letna inflacija v evrskem območju je marca dosegla 2,5 odstotka, pri čemer je energija zrasla za 4,9 odstotka in je bila najhitreje rastoča komponenta.
Najprej gorivo, nato hrana in storitve
Za običajnega človeka je Kovačevo sporočilo precej preprosto: udarec se začne pri gorivu, nato pa se razširi naprej. Za Svet24 je opozoril, da bodo ljudje krizo najprej občutili tam, »kjer bodo cene rasle najbolj in najhitreje«, najprej pri gorivu, potem pri drugih energentih, hrani, storitvah in drugem blagu. Dodal je še, da lahko prve širše spremembe pričakujemo že proti koncu aprila, nato do poletja, jeseni pa še nov val podražitev. To je pomembno tudi zato, ker Kovač ne govori le o cenah, ampak o tem, da inflacija spodjeda realne dohodke in s tem neposredno znižuje kupno moč gospodinjstev.
Slovenija se je na prvi val pritiska odzvala predvsem z ukrepi za blaženje cen goriv in zavarovanje oskrbe. Vlada je 23. marca znova znižala trošarine za dizel in kurilno olje na najnižjo možno raven ter uvedla tedensko usklajevanje cen goriv namesto dosedanjega 14-dnevnega modela.
Ob tem je navedla, da bi se brez posega cena dizla zvišala za okoli 20 centov na liter, cena kurilnega olja pa za okoli 22 centov. Konec marca je nato še preklicala omejitev največje količine prodanega goriva na dan, ker sta se po ocenah vlade povpraševanje in oskrba bencinskih servisov stabilizirala.
Od regulacije cen do pomoči podjetjem
A slovenski odziv se ne ustavlja le pri črpalkah. Vlada je konec marca v razvojni načrt uvrstila projekt »Skrajšani delovni čas, izobraževanja in nagrade«, katerega namen je ohranjanje delovnih mest ob začasni nezmožnosti zagotavljanja dela. Že januarja pa je sprejela zakon za podporo konkurenčnosti in razogljičenju elektrointenzivne industrije, s katerim želi pomagati podjetjem, pri katerih so stroški elektrike eden ključnih dejavnikov poslovanja. To kaže, da država poleg regulacije cen pripravlja tudi bolj ciljno pomoč za najbolj izpostavljene dele gospodarstva.
Podobno logiko je mogoče opaziti tudi drugod po Evropi, le da so odzivi med državami precej različni. Češka je napovedala omejitev marž trgovcev z gorivi, znižanje trošarine na dizel in sprostitev 100.000 ton surove nafte iz državnih rezerv.
Romunija je medtem napovedala znižanje trošarine na dizel, že pred tem pa omejila pribitke pri cenah goriv, omejila izvoz ter delno ublažila stroške goriva za kmete in prevoznike.
Na ravni EU je sporočilo dvojno: Evropska komisija in države članice za zdaj ne vidijo neposrednega tveganja za fizično oskrbo z nafto ali plinom, a hkrati pripravljajo odgovor na dolgotrajnejšo cenovno krizo. Energetski komisar Dan Jorgensen je konec marca dejal, da EU razmišlja tudi o oživljanju nekaterih ukrepov iz leta 2022, med drugim o zajezitvi omrežnin in davkov na elektriko, članice pa so pozvali k zgodnejšemu polnjenju plinskih skladišč in bolj usklajenemu odzivu.
Prav tu se Kovačeva analiza najbolj natančno ujame z evropsko prakso. Za Svet24 je namreč poudaril, da kratkoročno zamejevanje cen ima smisel, a ne rešuje jedra problema. »Vsekakor je prvi korak, da skušamo stabilizirati in vsaj delno zamejiti previsoke in prehitre dvige cen,« je dejal. Toda ko recesija postane trajnejša in inflacija srednjeročna, po njegovih besedah »je edina možnost«, da država »predvsem sektorsko in ciljano« pomaga tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. To pomeni, da po njegovi oceni ne bo dovolj široko in politično všečno zniževanje dajatev za vse, ampak bodo potrebni selektivni ukrepi za najbolj prizadete panoge in gospodinjstva.
Ozko grlo bodo javne finance
Kovač obenem opozarja še na drugi, manj viden problem: javne finance. V odgovorih za Svet24 je izrecno poudaril, da so prav javne finance in fiskalna politika ozko grlo prihodnjih ukrepov.
Slovenija je po njegovem »izjemno občutljiva na zunanje okoliščine« in doma lahko »zgolj lajša negativne rezultate«, zato bo odvisna tudi od evropskih pravil, dovoljenega primanjkljaja in širših odločitev na ravni EU.
Hkrati meni, da bi država potrebovala aktivno fiskalno politiko, subvencije za najbolj prizadete sektorje in sodelovanje v okviru evropskih reševalnih strategij. Ključna pa sta po njegovem »pravočasnost in prilagodljivost«.
Največja neznanka ostaja politika
Morda najbolj zgovoren del njegovega opozorila ni niti gospodarska napoved, ampak politični del. Kovač je Svet24 še dodal, da ga najbolj skrbi politična kriza in sposobnost nove administracije, da predvolilni populizem spremeni v konstruktivne ukrepe.
V tem je bistvo problema tudi za Slovenijo: prve intervencije pri gorivu in oskrbi so že tukaj, toda šele naslednji tedni bodo pokazali, ali zna država iz gasilskih posegov preiti v resen, ciljan in dolgoročno vzdržen odziv.
Slovenija lahko prvi udarec le blaži, krize pa sama ne more odpraviti. In prav zato bo v prihodnjih mesecih manj pomembno, kdo bo krizi dal najbolj dramatično ime, ter bolj to, ali bo odgovor dovolj hiter, dovolj ciljan in dovolj pameten.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
