Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Evropska komisija je v danes predstavljeni spomladanski gospodarski napovedi znižala pričakovano rast slovenskega bruto domačega proizvoda. Po novem Sloveniji za letos napoveduje 1,9-odstotno rast BDP, kar je 0,5 odstotne točke manj kot v prejšnji napovedi. Ob tem je precej zvišala napoved inflacije, in sicer za 1,4 odstotne točke na 3,5 odstotka. V Bruslju ob tem pričakujejo, da bo javnofinančni primanjkljaj tako letos kot prihodnje leto presegel tri odstotke BDP.

Napovedana gospodarska rast manjša

Za prihodnje leto Evropska komisija Sloveniji napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast. To je 0,3 odstotne točke manj od napovedi, objavljene novembra lani. Po trenutno ocenjeni 1,1-odstotni rasti v letu 2025 naj bi se gospodarska aktivnost letos sicer okrepila, vendar manj izrazito, kot so v Bruslju pričakovali jeseni.

Inflacija

Cene življenjskih potrebščin za 3,1 odstotka višje kot aprila lani

Glavni motor rasti naj bi ostala domača poraba. Potrošnja gospodinjstev naj bi se letos povečala za 2,1 odstotka, prihodnje leto pa za 2,8 odstotka. Kljub nekaterim negativnim posledicam vojne na Bližnjem vzhodu naj bi jo podpirali visoka zaposlenost in nadaljnja rast plač, tudi minimalne plače ter plač v javnem sektorju.

Ugodne razmere za zasebne investicije

Nominalne plače zaposlenih naj bi se letos zvišale za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka. Skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu naj bi medtem narasli za 4,5 odstotka letos in za 3,3 odstotka prihodnje leto.

Surs

Slovenija med najhitreje rastočimi gospodarstvi v Evropski uniji

Javna poraba naj bi letos zrasla za 4,4 odstotka, prihodnje leto pa za 1,8 odstotka. Javne investicije naj bi ob črpanju evropskih sredstev ostale na visokih ravneh. Kljub večji globalni negotovosti in visokim cenam energentov naj bi razmere pri zasebnih investicijah ostale razmeroma ugodne. Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi se povečale za 3,0 oziroma 2,5 odstotka.

Profimedia

Prispevek menjave s tujino naj bi bil v obeh letih negativen. Evropska komisija to pripisuje slabšanju cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov, saj plače rastejo hitreje od produktivnosti, pa tudi manj ugodnim pogojem menjave zaradi višjih cen energije in surovin. Izvoz naj bi se letos povečal za 1,6 odstotka, prihodnje leto za 2,1 odstotka, uvoz pa za 2,7 oziroma 2,4 odstotka.

Rast BDP

Odgovor na katastrofalne napovedi, GZS pa o nizki primerjalni osnovi

Na trgu dela naj bi se nadaljevalo presežno povpraševanje po delavcih. Čeprav se je zaposlenost lani zmanjšala za 0,4 odstotka, ostaja po navedbah Bruslja na zgodovinsko visokih ravneh. V letošnjem in prihodnjem letu se po pričakovanjih komisije ne bo bistveno spreminjala. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi v obeh letih znašala 3,8 odstotka.

Precej višja inflacija

Inflacija, ki se je lani zaradi višjih cen hrane in storitev povzpela na 2,5 odstotka, naj bi bila letos precej višja. Zaradi cenovnega šoka, povezanega z vojno na Bližnjem vzhodu, ter nadaljnjih pritiskov na cene hrane in storitev naj bi dosegla 3,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov znižala na 2,5 odstotka.

Profimedia

Javnofinančni položaj naj bi se medtem poslabšal. Po oceni Evropske komisije bosta k temu prispevala strukturna rast tekoče porabe in visoka raven državnih investicij. Brez dodatnih ukrepov za zmanjšanje porabe naj bi javnofinančni primanjkljaj letos dosegel 3,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa 3,5 odstotka BDP. S tem bi v obeh letih presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov iz pakta stabilnosti in rasti. Strukturni primanjkljaj naj bi bil še višji, in sicer 3,7 oziroma 3,9 odstotka BDP.

Gospodarstvo

Plače v zasebnem sektorju gor za 3,9 odstotka, v javnem za 9,4

Evropska komisija pri napovedi ne upošteva ukrepov iz nedavno sprejetega interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki očitno še ne bo kmalu uveljavljen. Po navedbah Bruslja bi imeli ukrepi iz tega zakona letos negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP, javnofinančni položaj pa naj bi dodatno poslabšali tudi v letu 2027.

Kljub višjemu primanjkljaju naj bi se javni dolg v deležu BDP letos, brez upoštevanja interventnega zakona, glede na konec lanskega leta znižal za 0,8 odstotne točke na 64,9 odstotka. Prihodnje leto naj bi se nato zvišal na 65,1 odstotka BDP.