Sašo Bizjak

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Specializacijo iz radiologije trenutno opravljajo le trije zdravniki, zato hitro zapolnjevanje vrzeli ni realno. Vodstvo naj bi mlade zdravnike po pisanju Večera že nagovarjalo k enoletnemu dodatnemu izobraževanju iz interventne radiologije v tujini, vendar naj bi ti možnost zavrnili.

Eden od specializantov radiologije je za častnik med drugim opozoril, da z odhodom ekipe ne izgubljajo zgolj zaposlenih, ampak predvsem znanje in mentorstvo, ki se je gradilo desetletja. "Z njimi izgubljamo mentorje in znanje, ki je v kratkem času nenadomestljivo, ker se je tukaj zbiralo leta, če ne desetletja. To ni beg možganov, to je izgon," je dejal. Sam nikoli ni razmišljal o odhodu v tujino, bi pa sledil svojim mentorjem, če bi se zaposlili v kateri od okoliških bolnišnic.

V službi vsak dan samo eden

Odkar je sedem specialistov interventne radiologije dalo odpoved, je v službi vsak dan samo eden, saj so ostali na dopustu oziroma v bolniškem staležu. Tako obravnavajo le tiste paciente, ki jih v triaži ocenijo kot bolj nujne. Vsekakor pa se čakalne vrste podaljšujejo, je jasen sogovornik Večera. Poleg tega je med pacienti tudi precej slabe volje, saj jim preiskave odpadajo, drugi so v bolnišnici dlje, kot bi bilo treba.

Razlog denar

UKC Maribor ostaja brez najizkušenejših interventnih radiologov

"Kaj se bo zgodilo tudi s klinikami za nevrologijo ali abdominalno in splošno kirurgijo, če ne bodo več zmogli ponujati, kar je po smernicah najboljše zdravljenje, torej minimalno invazivnih posegov in drenaž? Seveda se lahko te paciente operira, ampak zakaj, če lahko namesto tega nastavimo cevko pod ultrazvokom v lokalni anesteziji," se sprašuje mladi zdravnik.

"Vsaka minuta šteje"

Posledice za paciente bi bi bile z odhodom celotne ekipe interventnih radiologov iz UKC Maribor hude, je jasen. "Možganska kap bi bila zdravljena bistveno slabše. Pri njej je pomembna vsaka minuta. Pokrivamo severovzhodno regijo in teh ljudi ena ustanova v Ljubljani niti ne more prevzeti, tudi če bi vsakega tja lahko odpeljali s helikopterjem," je dejal.

Zakon o zdravstveni dejavnosti

Konec zdravnikov samostojnih podjetnikov v javnem zdravstvu

Kot primer je navedel še paciente, ki potrebujejo drenažo žolčnikov ali biopsijo jeter, ki bi morali biti potem operirani namesto zdravljeni s pomočjo interventnih radiologov, kar bi posledično podaljšalo tudi čakalne vrste za vse nenujne operativne posege.

Nazaj v leto 1993

"Težko govorimo o strokovnosti ljudi na vodilnih pozicijah, če nekdo meni, da je sistemsko zdravilo za redčenje krvi enakovredno mehanskemu sesanju strdka. Ko pa se ve, da je pri prvem toliko večja verjetnost krvavitev in so izhodi bistveno slabši. S tem bi se v resnici vrnili v leto 1993, ko je bila to prevladujoča metoda. Gremo torej desetletja nazaj. Zdravljenje ljudi v severovzhodni Sloveniji preprosto ne bo enako kvalitetno," je sklenil.