Sa. R.

Razmeroma visoka rast prihaja tudi ob učinku nizke osnove, saj se je BDP v prvih treh mesecih lani medletno zmanjšal za 0,6 odstotka. Po desezoniranih podatkih se je BDP v prvih treh mesecih letos na četrtletni ravni povečal za 0,7 odstotka, medletno pa za 3,1 odstotka.

Rast je bila tako precej višja od povprečja v evrskem območju in celotni EU, kjer je bila rast na četrtletni ravni 0,1- oz. 0,2-odstotna, medletno pa 0,8-odstotna. Slovenija je bila tako po rasti med državami, za katere je evropski statistični urad Eurostat imel podatke, z najvišjimi stopnjami rasti. V medletni primerjavi je triodstotno rast zabeležil le še Ciper.

Rast v prvem četrtletju je bila tudi bistveno višja kot v predhodnih obdobjih, pomemben dejavnik tega pa je tudi dejstvo, da je bilo lansko prvo trimesečje gospodarsko zelo šibko, saj se je BDP medletno zmanjšal za 0,6 odstotka.

Profimedia

V celotnem letu 2026 naj bi Slovenija zaradi vojne na Bližnjem vzhodu po najnovejših ocenah domačih in tujih analitikov zabeležila nekaj nižjo gospodarsko rast od prvotnih napovedi. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je v začetku marca znižal svojo napoved rasti slovenskega BDP z 2,1 na dva odstotka, Mednarodni denarni sklad pa sredi aprila z 2,2 prav tako na dva odstotka. Nekaj dni pozneje so na dva odstotka znižali napoved letošnje gospodarske rasti tudi v Gospodarski zbornici Slovenije.

Domača potrošnja se je v prvih treh mesecih letos medletno povečala za 3,7 odstotka, k čemur sta po pojasnilih statistikov pozitivno prispevali tako povečanje končne potrošnje za 3,2 odstotka kot rast bruto investicij za 5,6 odstotka.

Poraba gospodinjstev je šla navzgor za 2,7 odstotka. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah izdelkov, najizraziteje pri trajnih proizvodih, kot so avtomobili in pohištvo, kjer so statistiki zabeležili šestodstotno rast. Izdatki za nakupe poltrajnih proizvodov so se povečali za 2,4 odstotka, pri storitvah za 2,0 odstotka in pri netrajnih proizvodih za 1,9 odstotka.

Izdatki države za končno potrošnjo so se medtem povečali za 3,9 odstotka.

Znotraj rasti bruto investicij so bruto investicije v osnovna sredstva narasle za 12,6 odstotka. K rasti so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za 20,7 odstotka, od tega v stanovanjske zgradbe za 3,9 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 27,6 odstotka.

Investicije v opremo in stroje so se povečale za 8,2 odstotka. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 8,3 odstotka, naložbe v drugo opremo in stroje pa za 8,1 odstotka.

Učinek spremembe zalog na gibanje BDP je bil medtem negativen. Rast je znižal za 1,4 odstotne točke.

V prvem četrtletju sta se povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,7 odstotka, od tega se je izvoz blaga povečal za 1,8 odstotka, izvoz storitev pa je upadel za 2,9 odstotka. Uvoz je medtem narasel za 1,5 odstotka, pri čemer je uvoz blaga zrasel za 2,1 odstotka, uvoz storitev pa je upadel za 1,1 odstotka.

Zaradi hitrejše rasti uvoza kot izvoza je menjava s tujino rast zniževala, in sicer za 0,5 odstotne točke.

Dodana vrednost v prvih letošnjih treh mesecih je bila medletno višja za 2,6 odstotka. Najvišjo rast, 15-odstotno, je zabeležilo gradbeništvo. V predelovalnih dejavnostih je šla medletno navzgor za 1,4 odstotka, kar je najugodnejše gibanje v zadnjih četrtletjih, v trgovini in popravilih vozil, prometu in skladiščenju ter gostinstvo pa je bila skupno višja le za 0,3 odstotka.

Statistični urad je ob podatkih o BDP objavil tudi podatke o zaposlenosti. Skupno je bilo v prvem četrtletju zaposlenih približno 1,097 milijona oseb. Po štirih četrtletjih upadanja se je zaposlenost glede na prejšnje trimesečje povečala, in sicer za 0,4 odstotka oz. za okoli 4000 oseb.

Boštjančič: Številke govorijo same zase

Triodstotna medletna rast bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju je rezultat stabilnega okolja, visoke zaposlenosti, investicijske politike države in odpornosti slovenskega gospodarstva, pravi finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Klemen Boštjančič. To ne pomeni, da izzivov ni, je pa treba biti pri ocenah realen, dodaja.

"Danes smo dobili zelo jasen in konkreten odgovor na vse katastrofalne napovedi, ki jih poslušamo zadnja leta, predvsem zadnje mesece, še bolj pa zadnje tedne," je dejal. "Na eni strani smo ves čas poslušali, da slovensko gospodarstvo izgublja sapo, da podjetja množično zapirajo vrata, da investicije stojijo, da se država duši pod lastnimi ukrepi in da Slovenija izgublja razvojni potencial. Danes pa imamo pred seboj uradne podatke statističnega urada in številke govorijo same zase," je še poudaril.

Navedel je podatek, da so ves mandat te vlade investicije sektorja država višje od pet odstotkov BDP, kar da je bila strateška odločitev v začetku mandata.

Pomemben signal je po njegovih besedah tudi trg dela. "Po štirih četrtletjih upadanja zaposlenost ponovno raste, to pomeni nova delovna mesta in dodatno zaupanje v gospodarsko aktivnost," je dejal.

Dodal je, da ne želi ustvarjati slike, da izzivov ni. "So in jih poznamo, še posebej v delu evropskega industrijskega okolja, izvozne konkurenčnosti in negotovosti na mednarodnih trgih. Prav zato je toliko pomembneje, da se držimo odgovorne ekonomske politike in stabilnih javnih financ," je povedal.