Profimedia

V zadnjem četrtletju lani je bila gospodarska rast dvoodstotna, v celotnem letu 2025 pa se je po prvotni oceni Statističnega urada (Surs) BDP povečal za 1,1 odstotka. Končna ocena bo podana konec avgusta.

Potrošnja gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju povečala za tri odstotke, izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu pa so se povečali v vseh skupinah proizvodov, najbolj pa pri storitvah, in sicer za 3,9 odstotka.

Sledilo je povečanje izdatkov za trajne proizvode, kot so avtomobili – ti so se povečali za 3,6 odstotka –, za poltrajne proizvode, kot so oblačila in obutev, in so se povečali za 2,9 odstotka in tudi za netrajne proizvode, kjer so zabeležili zvišanje za 0,4 odstotka.

Izdatki države za končno potrošnjo so se povečali za 3,8 odstotka, predvsem zaradi povečanja izdatkov za individualne storitve, ki so bili večji za 6,3 odstotka.

V celem letu 2025 so se izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo zvišali za 1,7 odstotka, izdatki države za končno potrošnjo pa za 1,6 odstotka. 

Naložbe v nestanovanjsko gradnjo navzgor, stanovanjsko navzdol

Bruto investicije so bile višje za 5,5 odstotka, od tega bruto investicije v osnovna sredstva za 4,1 odstotka. Med investicijami v osnovna sredstva so se naložbe v nestanovanjsko gradnjo zvišale za 13,5 odstotka, v stanovanjsko gradnjo pa znižale za 7,5 odstotka. Investicije v opremo in stroje so ostale na podobni ravni kot predlani, zrasle so le za 0,7 odstotka.

Izvoz se je povečal za 0,3 odstotka, uvoz pa za 2,1 odstotka. Saldo menjave s tujino je tako gospodarsko rast znižal za 1,3 odstotne točke.

Po podatkih, prilagojenih za število delovnih dni, ki se uporabljajo za primerjave v EU, pa je bila gospodarska rast lani nekoliko nižja, to je 0,9-odstotna. Samo v zadnjem lanskem trimesečju je bila na četrtletni ravni 0,4-odstotna, na medletni pa 1,6-odstotna.

Večina domačih in tujih ustanov je Sloveniji napovedovala rast v višini okoli 1,0 odstotka oz. nekoliko pod to ravnjo. Tokratna ocena sicer temelji na četrtletnih podatkih, letna ocena pa bo znana konec avgusta.

Plače v zasebnem sektorju gor za 3,9 odstotka, v javnem za 9,4

Povprečna mesečna plača je lani znašala 2536,03 evra bruto oziroma 1602,05 evra neto. V bruto znesku je bila od plače v 2024 nominalno višja za 5,9 oziroma realno za 3,4 odstotka, v netu znesku pa pet oziroma 2,5 odstotka.

Višja glede na november je bila tudi povprečna plača v decembru, ki pa ga zaznamuje večji obseg izrednih izplačil.

Lanska povprečna mesečna bruto plača je bila v zasebnem sektorju za 3,9 odstotka, v javnem pa za 9,4 odstotka višja od plače za leto 2024 (v institucionalnem sektorju država se je zvišala za 11,2 odstotka).

Profimedia

Izrazitejše zvišanje plač v javnem sektorju je med drugim povezano z uvedbo prenovljenega sistema plač, ki je začel veljati 1. januarja 2025, so navedli na državnem statističnem uradu.

Najvišje plače v oskrbi z elektriko, plinom in paro, najnižje v gostinstvu

Pregled podatkov po področjih dejavnosti pokaže, da je bila povprečna mesečna bruto plača za leto 2025 najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3554,69 evra), najnižja pa v gostinstvu (1837,62 evra).

V primerjavi s plačo za leto prej se je nominalno zvišala v vseh področjih dejavnosti; največji rasti sta bili v izobraževanju (za 12,2 odstotka) ter zdravstvu in socialnem varstvu (za 11,3 odstotka).

Na ravni statističnih regij je bila lanska povprečna mesečna bruto plača najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji (edino v tej je bila višja od povprečja na ravni države, in sicer za 9,7 odstotka, znašala je 2781,67 evra), najnižja pa v primorsko-notranjski statistični regiji (2206,01 evra ali za 13,0 odstotka manj od slovenskega povprečja).

Decembra gor zaradi izrednih izplačil 

Povprečna bruto plača za december je medtem znašala 2791,04 evra. Od plače za november je bila tako nominalno kot realno višja za 7,7 odstotka.

Povprečna neto plača je znašala 1769,20 evra ter je bila od plače za november nominalno in tudi realno višja za 8,8 odstotka.

Kot poudarjajo statistiki, se je decembrska povprečna plača med drugim zvišala zaradi večjega obsega izrednih izplačil. Delež teh izplačil v celotni masi izplačanih bruto plač je namreč pri plači za december znašal 5,8 odstotka, pri plači za november pa 2,2 odstotka.

V primerjavi s plačo za december 2024 pa se je povprečna plača znižala, in sicer predvsem zaradi manjšega obsega izrednih izplačil. V bruto znesku je bila nominalno nižja za 0,5 oz. realno za 3,1 odstotka, v neto znesku pa se je nominalno znižala za 3,1 oz. realno za 5,6 odstotka.

Povprečna bruto plača se je v mesečni primerjavi zvišala tako v zasebnem kot javnem sektorju - v zasebnem za 7,8 odstotka, v javnem pa za 7,4 odstotka (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 6,1 odstotka).