Arhiv Dolenjskega lista

Z današnjo slovesnostjo, ki se jo je ob ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu udeležila tudi predsednica vlade Alenka Bratušek, se je uradno začela gradnja brežiške hidroelektrarne. Čeprav so v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi ob nedavni položitvi temeljnega kamna že napovedali datum otvoritvene slovesnosti elektrarne za 25. september leta 2017, pa financiranje četrte in hkrati najdražje v nizu hidroelektrarn na spodnji Savi še vedno ostaja neznanka.

Gradnja brežiške hidroelektrarne z nazivno močjo 45 MW, ki bo v slovenski elektroenergetski sistem prispevala približno odstotek letne proizvodnje električne energije, naj bi bila dokončana jeseni leta 2017. Seveda, če bo vse potekalo brez zapletov.

Zatika se predvsem pri infrastrukturnih ureditvah, ocenjenih na 173 milijonov evrov, za katere ni jasno, iz katerega vira jih bo država plačala. Zanje je sicer pridobila 75 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke, vendar kreditne pogodbe nobeno od pristojnih ministrstev še ni podpisalo. V skladu z Zakonom o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, bi morali denar za infrastrukturo črpati predvsem iz vodnega in podnebnega sklada, a dejstvo je, da sta oba sklada, predvsem pa podnebni, ki se polni s taksami za emisije ogljikovega dioksida, precej nestabilna vira.

"Vesela sem, da smo danes formalno začeli investicijo, ki je pomembna ne samo za to območje, ampak za celotno Slovenijo, v časih, ko nam manjka infrastrukturnih projektov, še toliko bolj. Pomembna je tudi z vidika zagotavljanja obnovljivih virov energije," je po slovesnosti povedala premierka in poudarila, da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo probleme s financiranjem rešili, optimističen pa je bil tudi minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, po rodu sicer Brežičan.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista