Lani je razpoložljivi dohodek na prebivalca v Sloveniji znašal 17.066 evrov, kar predstavlja 3,9-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je dohodek povečal v vseh statističnih regijah, najizraziteje v posavski, kjer je bil porast kar 7,3-odstoten. Sledili sta primorsko-notranjska regija s 5,8-odstotno rastjo in goriška z 5,4-odstotno.

Najvišji razpoložljivi dohodek na prebivalca so tudi lani zabeležili v osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je znašal 17.696 evrov, kar je 3,7 odstotka nad državnim povprečjem. Na drugi strani pa je najnižji dohodek ostal v pomurski regiji – tam je prebivalec v povprečju razpolagal s 15.448 evri, kar je 9,5 odstotka pod povprečjem države.

Poslanska vprašanja

Golob opoziciji: "O odstopu ne razmišljam, integritete nisem kršil"

Razlike med regijami so stabilne

Statistični urad navaja, da so razlike med regijami zadnjih deset let stabilne. Razpoložljivi dohodek na prebivalca v statističnih regijah, utežen s številom prebivalcev v njih, se je od razpoložljivega dohodka na prebivalca v celotni državi lani razlikoval v povprečju za 3,3 odstotka. 

Preberite še

Kultura

Kam na deževne, sive dni? Ponujamo nekaj super idej!

Enako kot leta 2023

Po deležu razpoložljivega dohodka v primarnem dohodku gospodinjstev so se pod državno povprečje, ki je znašalo 86,5 odstotka, tudi letos uvrstile iste regije kot leto 2023: osrednjeslovenska (81,7 odstotka), gorenjska (85,6 odstotka), primorsko-notranjska (85,8 odstotka) in jugovzhodna Slovenija (86,1 odstotka).

Na statističnem uradu pojasnjujejo, da se po tem kazalniku pod povprečje praviloma uvrščajo regije z nadpovprečnim primarnim dohodkom na prebivalca. Prebivalci teh območij namreč ustvarijo večji dohodek iz dela in kapitala, a se jim razpoložljivi dohodek v procesu prerazporejanja – denimo zaradi višjih davkov ali manjših socialnih transferjev – relativno zmanjša.