Zgolj štipendije ne bodo rešile problema s pomanjkanjem kadra
Slovenija se sooča z velikim pomanjkanjem kadra. Na seznamu deficitarnih poklicev za leto 2025 je kar 110 poklicev. Kje bodo zaposlitev dobili mojstri prihodnosti?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Dolgo je veljalo prepričanje, da je težava predvsem v napačnih izobraževalnih odločitvah mladih. A podatki kažejo, da to ni več glavni problem. Po ocenah Zavoda RS za zaposlovanje je ključni izziv splošno pomanjkanje delovne sile. Delodajalci pogosto iščejo kader, ki ga na trgu preprosto ni, ne glede na plačo ali pogoje.
Tudi na ministrstvu za gospodarstvo opozarjajo, da so skoraj vsi poklici na srednjem poklicnem nivoju že danes deficitarni, podjetja pa hkrati iščejo tudi visoko usposobljene tehnološke kadre. Kratkoročno to pomeni večjo obremenitev zaposlenih in iskanje rešitev v avtomatizaciji, dolgoročno pa tveganje za upočasnitev inovacij in konkurenčnosti gospodarstva.
Na Ministrstvu za delo dodajajo še demografski vidik: večina novih prostih delovnih mest v prihodnjih letih ne bo nastajala zaradi rasti, temveč zaradi upokojitev. Manj mladih vstopa na trg dela, kot se jih z njega umika.
Kako država spodbuja mlade za deficitarne poklice
Država že več let poskuša usmerjati mlade v deficitarne poklice z različnimi ukrepi, predvsem s štipendijami. Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje opažajo, da se vse več mladih odloča za poklicno in srednje strokovno izobraževanje, kar je pozitiven signal. Vendar številke preprosto ne zadostujejo, generacije so manjše, potrebe pa večje.
Na Ministrstvu za gospodarstvo dodatno podpirajo poklicno in strokovno izobraževanje ter vajeništvo, s katerim se znanje prenaša neposredno v delovno okolje. Delodajalci tako lažje vzgojijo kader, ki ga po zaključku šolanja tudi zaposlijo.
Kljub temu pa se Zavod RS za zaposlovanje zaveda, da zgolj štipendije ne bodo rešile problema. Ključno je tudi kakovostno karierno svetovanje že v osnovnih in srednjih šolah, realna predstavitev poklicev ter razbijanje stereotipov, da so poklicne šole manj vredna izbira. Pomembno je tudi izboljševanje delovnih pogojev in ugleda teh poklicev.
Če dijakov ne bo dovolj, kdo bo delal?
Ker je že danes jasno, da mladih ne bo dovolj za zapolnitev vseh potreb, Zavod poudarja potrebo po večplastnih rešitvah. Ena od njih je večje vključevanje odraslih v prekvalifikacije in dokvalifikacije. Slovenija se po njihovih ocenah premalo izobražuje v odrasli dobi in premalokrat menja kariero.
Zavod zato krepi karierno svetovanje in spodbuja brezposelne ter zaposlene k pridobivanju novih znanj. Na kariernih sejmih obiskovalcem omogočajo tudi preizkus posameznih poklicev z uporabo virtualne resničnosti, kar se je izkazalo za zelo učinkovit način približevanja poklicev mladim in odraslim.
Pomemben del rešitve je tudi priznavanje neformalno pridobljenih znanj ter pametna migracijska politika, ki ne pomeni le uvoza delovne sile, temveč dolgoročno vključevanje in zadrževanje tujih delavcev.
Dolgoročna realnost: pomanjkanje bo postalo stalnica
Slovenija se tako sooča z dejstvom, da pomanjkanje kadra ne bo kratkotrajen pojav, temveč nova normalnost. Trg dela se krči, potrebe pa rastejo. Brez sistemskih sprememb – v izobraževanju, delovnih pogojih, kariernem svetovanju in migracijski politiki – bo seznam deficitarnih poklicev verjetno ostajal dolg.
Vprašanje zato ni več, ali bomo imeli dovolj ljudi za vseh 110 poklicev. Vprašanje je, kako bomo kot družba prilagodili sistem, da bo lahko z manj ljudmi ohranil kakovost dela, storitev in razvoja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
