Jure Klobčar

• Kako bodo Trumpove carine po žepu udarile Slovence
• Trumpov carinski semafor: katere države bodo deležne najvišjih carin

Trump je napovedal uvedbo univerzalnih carin na uvoz z vsega sveta, vključno z EU, ki jo bodo doletele 20-odstotne carine. Kakšne carine so napovedane, kdaj naj bi stopile v veljavo, kakšen bi lahko bil vpliv na EU in Slovenijo ter kakšne so neznanke v zvezi z napovedanimi trgovinskimi ukrepi? Na ta vprašanja je na novinarski konferenci odgovarjal glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc.

Ivanc je uvodoma poudaril, da je Trump včeraj svetu napovedal trgovinsko vojno, pri čemer so v ameriški administraciji koncept recipročnih carin »predstavili zelo pr-ovsko.« Kot je znano, bodo ZDA, če se bodo Trumpove napovedi uresničile, z 9. aprilom na uvoz blaga iz EU uveljavile 20-odstotne carine. Po pojasnilih Ivanca te carine naj ne bi dodatno obremenjevale izdelkov, za katere so ZDA že uvedle 25-odstotne carine. Gre za danes uvedene 25-odstotne carine na avtomobile in avtomobilske dele ter sredi marca uveljavljene 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija iz EU. Potrdil je tudi, da carine predvidoma ne bodo veljale za farmacevtske izdelke.

Kakšne bodo posledice?

Kar zadeva posledice za EU in Slovenijo, Ivanc ocenjuje, da »z makroekonomskega učinka to ne pomeni, da bi zaradi teh učinkov mi padli v neko recesijo. Vsekakor pa je nevarnost z vidika, kako se bodo v tem primer druge države odzvale na ZDA.« Eden od pristopov je, da se bodo države poskušale pogajati, drugi pa je seveda ta, das bodo dejansko odgovorile na isti način, da bodo torej »uvedle carine na določene izdelke ali pa na vse izdelke iz ZDA.«

Ivanc je ob tem poudaril, da carine seveda škodujejo tudi ameriškim multinacionalkam, kar se že pozna na delniških trgih. Pričakuje se, da bodo ta podjetja utrpela padec dobičkonosnosti. »S tega vidika je ta pristop res presenetljiv, dejansko slabi tudi dobičkonosnost ameriških multinacionalk. Dejansko je to bitka, boj proti multinacionalkam.« V primeru Evrope je izziv predvsem ta, da bi nas »zasuli z uvozom blaga iz Azije.« Zato obstaja bojazen oziroma nevarnost, da bi morala sčasoma »tudi Evropa poseči po določenih carinah, da bi zaščitila proizvodnjo na evropskih tleh.« Dodal je še, da če se bodo te carine prelile v inflacijo, bodo to najbolj občutili v ZDA, ta učinek pa pri nas vsaj predvidoma ne bi bil prisoten.

Je to konec globalizacije?

»Ne smemo pozabiti, kje so že vrsto let hitro rastoči trgi, to so azijski trgi,« je dejal Ivanc in pojasnil, da ZDA niso več v isti situaciji kot po drugi svetovni vojni. »Dejansko menim, da ne morejo več narekovati globalnih pravil iger.« S tem, ko zanikajo pravila Svetovne trgovinske organizacije, še naprej rušijo zaupanje v »spoštovanje načela, da nima nobena država ugodnejših carinskih stopenj na eno blago, kot jo lahko ponudi tisti ugodnejši. S tega vidika žal niso več zagotovilo, da bo svet spoštoval ta pravila.« Ivanc vseeno meni, da druge države med seboj pospešeno sklepajo trgovinske sporazume, s katerimi poskušajo nadomestiti del izpada na ameriškem trgu.