Narkomanski pekel pod površjem Ljubljane
Medtem ko se turisti navdušeno fotografirajo na Zmajskem mostu ali privezujejo ključavnice večne ljubezni na Mesarskem mostu, se pod njimi odvija čisto druga zgodba.
V središču Ljubljane, v četrti Tabor, se po navedbah našega bralca že "več let odvija neverjetna zgodba, ki bi težko kje drugje obstala neopažena".
Dva tipa, po navedbah bralca znana tudi iz filma o ljubljanskih odvisnikih Jana Cvitkovića Gram Srca, "kjer javno priznavajo, da prodajata drogo, vodita svoj posel, kar iz svojega stanovanja". "Vhod in dvorišče sta postala zbirališče kupcev, ki prihajajo podnevi in ponoči. Mnogi drogo uživajo kar na dvorišču, kjer kričijo, se prepirajo in se včasih tudi pretepajo. Po tleh redno ostajajo rabljene igle, ki so nevarne za otroke, stanovalce in hišne ljubljenčke," opisuje "zaskrbljeni stanovalec s Tabora".
Zgodbe o odvisnikih na ljubljanskem Taboru imajo dolgo brado, saj na bližnji Metelkovi deluje metadonska ambulanta v sklopu Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Priljubljena zbirališča odvisnikov so tudi pod mostovi in podhodi v središču mesta.
Da pozabljeni in zanemarjeni največji ljubljanski podhod Ajdovščina spominja na prizore klasike Otroci s postaje Zoo, smo pri nas poročali nedavno. In medtem ko se turisti navdušeno fotografirajo na Zmajskem mostu ali privezujejo ključavnice večne ljubezni na Mesarskem mostu, se nekaj metrov pod njimi odvija čisto druga zgodba.
Kvaliteta pada, vse več je primesi
V Društvu za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma so v Ljubljani v kontaktih s približno 500 uporabniki drog. "Heroin je med to populacijo še vedno zanimiv, vendar mnogi uporabniki uporabljajo tudi druge droge oziroma uporabljajo več drog hkrati. Predvsem zaradi represivne politike do drog kvaliteta heroina na črnem trgu že vrsto let pada," pojasnjuje predsednik društva Borut Bah.
V gramu heroina, ki ga uporabnik kupi na ulici, je po Bahovih besedah približno 10 odstotkov heroina, ostalih 90 odstotkov so druge snovi: paracetamol, kofein, noskapin ... Zaradi slabe kvalitete uporabniki posegajo po drogah, ki so močnejše ali cenejše, recimo sintetični nadomestki ali pa zdravila, ki jih prejmejo pri zdravnikih ali na črnem trgu (flormidal, apaurin) in imajo lahko močnejši učinek kot ulični heroin.
Še večje tveganje je, da so občasno heroinu primešane tudi snovi, ki so lahko še bolj nevarne kot sam heroin, recimo fentanil. Februarja so fentanil odkrili v vzorcu heroina, ki je bil prodan v okolici Ljubljane, a se v širšem obsegu po navedbah Baha na srečo ni pojavil na ulici.
"Te substance povzročajo veliko število smrtnih predoziranj med uporabniki, kar vidimo v ZDA, pa tudi na Škotskem in še nekaterih drugih državah v EU, kjer se je fentanil razširil v ulično prodajo. Zato bi se morali tudi v Sloveniji vsi - tako politika, kot izvajalci programov ter sami uporabniki drog ves čas obnašati, da možnost prihoda teh drog obstaja ter da odločevalci pripravijo vse, da bi bil odziv v tem primeru ustrezen in takojšen," poudarja Bah.
Večji poudarek na testiranju drog
Večji poudarek je po mnenju Baha potrebno nameniti tudi testiranju drog, ki se uporabljajo na črnem trgu, omogočiti odpiranje varnih sob za uporabo nedovoljenih drog ter zagotoviti ustrezno količino zdravila Naloxone.
"Naloxone je opioidni antagonist, ki ga v medicini uporabljajo za izničenje učinkov opioidov pri prevelikem odmerku. Ker na ta način rešujemo življenja in preprečujemo smrtna predoziranja, bi bilo nujno omogočiti čim lažji dostop do naloxona. V tujini v nekaterih državah ta ukrep izvajajo že vrsto let, v Sloveniji smo še v pilotski fazi in žal uporabnikom še ni dostopen v zadostnem obsegu," je pojasnil Bah.
"Predvsem pa je pomembno tudi sodelovanje med vsemi akterji, ki se ukvarjamo s področjem uporabe drog, ki bi morali vzpostaviti tudi sistem obveščanja tako uporabnikov kot kot tudi splošne javnosti. Tukaj lahko pomembno vlogo odigrate tudi mediji s primernim načinom obveščanja in poročanjem o problematiki," je še poudaril Bah.
Leta 2023 zaradi opioidov umrlo 12 ljudi
Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz, Stanje na področju prepovedanih drog v Sloveniji 2024) je bila večina smrti v letu 2023 (45 primerov, od tega je 12 vključevalo opioide) opredeljenih kot zasvojenost, saj je šlo za uporabo več drog hkrati in s toksikološkimi analizami ni bilo mogoče opredeliti glavne droge, ki je povzročila smrt. Med identificiranimi drogami sta večino smrti v letu 2023 povzročila zastrupitev s kokainom in heroinom, in sicer po 12. Po ocenah Nijz za leto 2023 je v Sloveniji sicer okoli 8200 uporabnikov heroina, starih od 15 do 64 let.
Vse manj je vbrizgavanja
Heroin glede na Evropsko poročilo o drogah za leto 2025 ostaja najpogosteje uporabljeni prepovedani opioid v Evropi in povzroča velik delež zdravstvenega bremena. Podatki o začetku zdravljenja odvisnosti in drugi kazalniki kažejo, da se skupina uporabnikov heroina v EU stara.
Med letoma 2013 in 2023 se je povprečna starost vseh uporabnikov, ki so se vključili v specialistično obravnavo odvisnosti, in tistih, ki so to storili prvič, dvignila, prav tako se je povečal delež starejših uporabnikov. Povprečen uživalec heroina v EU je bil leta 2023 star od 40 do 44 let.
Opažene so bile tudi spremembe pri načinu uporabe heroina. V zadnjem desetletju se pri primerih, ki jih obravnavajo službe za zdravljenje, vbrizgavanje zmanjšuje. O vbrizgavanju kot glavnemu načinu uporabe poroča le 20 odstotkov novih uporabnikov, ki se vključijo v zdravljenje.
Prehod na druge načine uporabe, predvsem kajenje/vdihavanje, bi lahko kazal na vpliv različnih dejavnikov, vključno z učinkom prizadevanj za zmanjšanje in preprečevanje škode ter spremembami razpoložljivosti drog, ki lahko vplivajo na vzorce uporabe, navaja poročilo.
Usoda Zahoda v rokah talibanov
S prepovedjo gojenja vrtnega maka, ki so jo talibani uvedli aprila 2022, se je proizvodnja opija in heroina v Afganistanu, glavnem viru te droge v Evropi, močno zmanjšala, pri čemer Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) ocenjuje, da se je gojenje maka leta 2023 zmanjšalo za 95 odstotkov, in sicer z 232 000 hektarjev leta 2022 na 10 800 hektarjev.
Novejši podatki UNODC kažejo, da je gojenje maka leta 2024 ostalo na zelo nizkih ravneh, in sicer pri 12 800 hektarjih. Če se bo to nadaljevalo, bo zmanjšana proizvodnja opija in heroina v Afganistanu verjetno vplivala na razpoložljivost heroina v Evropi, čeprav je težko napovedati, kdaj se bo to zgodilo in kako se bo to v različnih državah članicah EU poznalo.
Na nedovoljen promet s prepovedanim heroinom iz Afganistana v Evropo vplivajo različni dejavniki, med katerimi so nekateri slabo razumljeni, kot so socialno-ekonomski položaj afganistanskih podeželskih kmetov in lastnikov zemljišč ter verjetna prisotnost zalog opija in heroina, ki jih je težko oceniti, ali spremembe preprodajalskih poti.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
