B. D. G., arhiv DL

##IMAGE-3443123##

"Letina je posebna. Odlična, vendar posebna," je za Studio D ob Martinovem tednu povedal Miha Istenič. "Na Bizeljskem smo imeli močno točo v poletnem času. Kjer je padala, je oklestila do zadnjega trtnega listka. Kjer je pa grozdje ostalo, smo se ga v kleteh razveselili."

Boja za tuje trge so se v njihovem podjetju sčasoma že navadili. "Ker smo peničarji. Peneče vino pa je bilo pred desetimi leti denimo bistveno manj priljubljeno, kot je danes. Zaradi zahtev trga smo si tako morali vedno izmišljati kaj novega." Istenič poudari, da je potrebno širiti dobro ime slovenskega vina v dežele, kjer nas za zdaj še ne poznajo. "Predvidevam, da bo Slovenija čez generacijo, dve, vendarle manj eksotična, kot je danes."

Na vprašanje, kje je pri tem največja težava, odgovori, da pri prepoznavnosti in pri tem postreže z vprašanjem: "Ali bi vi pili rdeče vino iz Libanona?" Nekatera izmed najboljših rdečih vin sveta namreč prihajajo ravno iz Libanona. Meni, da bi bili za večji prodor na tuje trge potrebni tudi večji vložki; tako finančni kot strokovni. "Pred leti sem bil v Avstraliji, pri nekem pridelovalcu na območju Adelaide. Rekel mi je, da sam kot manjši pridelovalec skrbi za standard kakovosti, medtem ko večji pridelovalci, inštitut, država, cel kontinent skrbijo za to, da pridelovalci pridejo v najboljši kondiciji na nova tržišča, ki jih hočejo zajeti. Če bi mi imeli kaj takšnega, to bi bila fantazija." Istenič doda, da bo država – kot se pogosto sliši v predvolilnem času – morda vendarle postala boljši servis, kot je.

Kitajska zgodba, polna naključij

Miha Istenič v petek potuje na Kitajsko, kamor že nekaj let izvaža svoje peneče vino. "Gre za splet naključij. Moj dobri prijatelj že kakih 20 let iz Kitajske v Evropo uvaža določeno blago. Kitajski poslovneži so mu rekli, da naj še on njim kaj ponudi. Kar nekaj let je razmišljal, kaj bi to lahko bilo, in na koncu sklenil, da bi bila edina stvar, ki bi jo lahko ponudil, Isteničeva penina."

Z njo nazdravljajo v najvišjih krogih blizu vlade in v najvišjih inštitucijah na Kitajskem. "Skozi te kroge potem svoje vino tržimo širše po deželi. V letošnjem letu bo končna bilanca izvoza med 16 in 20 tisoč steklenicami." Istenič še pove, da je ob prvem obisku sejma na Kitajskem menil, da se za njihovo stojnico ne bo nihče zmenil. Izkazalo se je povsem nasprotno. "Če nas v Evropi kdaj gledajo zviška, se to na Kitajskem nikoli ne zgodi. Stojnice so dobro obiskane. Kako se naprej proda, je pa pogosto tudi stvar potrpljenja. Kitajec nikoli ne bo rekel ne. Če bo rekel mogoče, to pomeni ne. Mi smo imeli srečo, da so kdaj rekli tudi ja."