Arhiv Štajerskega Tednika

Po podatkih organizacije Small Arms Survey namreč Srbija po razširjenosti orožja med ljudmi zaostaja le za ZDA, kjer že dvajset let prihaja do strelskih napadov po šolah, in Jemnom, kjer že skoraj desetletje traja državljanska vojna. V povprečju ima sto prebivalcev Srbije v lasti 39 kosov prijavljenega in skritega orožja. Za primerjavo: v Sloveniji, ki po tem kriteriju zaostaja za skandinavskimi državami, Nemčijo, Avstrijo in Francijo, naj bi ga bilo 2,5-krat manj.

Kaj so uradni razlogi za kupovanje orožja

Na zadnji dan lanskega leta je imelo 45.025 posameznikov in pravnih oseb v Sloveniji dovoljenje za nabavo skupaj že več kot 160.000 kosov orožja. To je skoraj 6.000 več kot leta 2021. Še nedolgo nazaj so bile te številke precej nižje. Leta 2015 je imelo slabih 40.000 posameznikov in podjetij v Sloveniji dovoljenje za skupaj približno 132.000 kosov orožja, torej petino manj kot danes.

Zgolj v osmih letih smo tako v Sloveniji dobili več kot 5.000 novih lastnikov orožja in skoraj 30.000 novih kosov. Zakaj so ga kupovali? Daleč največ kosov orožja v Sloveniji se še vedno uporablja za lov. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo na zadnji dan lanskega leta izdanih skupaj 77.516 orožnih listov za lovsko orožje. To je 6.400 več kot leta 2015, pri čemer se je število lastnikov v tem času celo zmanjšalo.

Najbolj pa je v zadnjih letih zraslo število dovoljenj za potrebe športa; v slabem desetletju se je praktično podvojilo – z 8.600 na 15.500.

Hitro raste tudi število dovoljenj za posest orožja – lani se je to število približalo 39.000. Še skoraj 16.000 kosov orožja pa so lastniki v Sloveniji do zdaj kupili v zbirateljske namene.

Prvič v zadnjih osmih letih pa se je povečalo število orožnih listov, ki so jih posamezniki pridobili zaradi lastne varnosti. Teh je bilo lani 5.830, skoraj 700 več kot v letu 2021.

Preberite več v Štajerskem Tedniku