Žagar: »Nekdo se dela malo neumnega in izigrava zakonodajo«
Delež vetrne energije v Sloveniji bi lahko zaokrožili na 0,0 odstotka. Glede na nacionalni energetski načrt bi se ta številka lahko kaj kmalu spremenila. Država predvideva, da bo delež energije, ki ga bodo proizvedli vetrni agregati, do leta 2040 znašal že štiri odstotke. Bodo k temu cilju prispevale tudi vetrne elektrarne na območju Maclja (Žetale–Rogatec), Pohorja (Slovenska Bistrica) ter Plešivca (Makole–Rogaška Slatina)?
Medtem ko v številnih evropskih državah vetrni velikani že desetletja proizvajajo energijo, v Sloveniji megalomanske vetrnice razdvajajo javnost. Ne le zaradi videza in posegov v okolje, temveč tudi zaradi vpliva na zdravje ljudi ter postopkov, ki jih ubirajo nekateri investitorji.
V Slovenski Bistrici se je nedavno oblikovala civilna iniciativa, ki jasno in glasno nasprotuje gradnji kar 56 vetrnih elektrarn na pobočjih Pohorja – od Areha do Rogle. Podjetje Energija na veter, sicer švicarskih lastnikov, načrtuje namreč dva projekta s 35 in 21 stojišči vetrnih elektrarn, vse pa naj bi stale na območju slovenjebistriške občine, medtem ko bo del kablovodov tekel tudi čez zemljišča občine Ruše.
Občinski svet v Slovenski Bistrici je že lani družbi Energija na veter, ki naj bi zastopala različne investitorje, sporočil, da pot, ki jo ubirajo za pridobitev dovoljenj za gradnjo, ni prava. Slovenjebistričani so zahtevali uvedbo državnega prostorskega načrta, kot to velja za gradnjo vetrnih elektrarn na Maclju in Plešivcu in kot to predvideva tudi zakon o urejanju prostora. »Z drobljenjem projekta na 11 podprojektov s po dvema vetrnicama z močjo do 3,5 MW izigravajo zakonodajo,« je jasen župan Ivan Žagar.
Namreč zakon o urejanju prostora predvideva, da je pri gradnji vetrnih elektrarn z močjo nad 10 MW potrebno pripraviti državni prostorski načrt, kar investicijo podaljša, pomembno besedo pa ima tudi širša javnost. »Ne opredeljujemo se, ali smo za ali proti izgradnji vetrnic, temveč zahtevamo pravilen postopek, v katerega bo vključena stroka in javnost. Mi delamo kolesarsko stezo od Slovenske Bistrice do železniške postaje, in ko smo že mislili, da imamo vso dokumentacijo, smo morali naročiti še poplavno študijo za kolesarsko stezo ob obstoječi cesti. Tukaj pa bi postavljali 70 MW vetrno polje, ki bi proizvedlo več energije kot HE Fala, pa ne bi potrebovali dodatnih študij. Nekdo se dela malo neumnega,« je bil neposreden Žagar.
Hertiš izkoriščanje zakonskih lukenj zanika
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
