Arhiv Štajerskega Tednika

Če navedemo samo nekaj primerov iz prakse. Še ne tako dolgo nazaj smo 250-gramsko maslo kupovali za evro in pol, danes ga pod tri evre skoraj ne dobimo. Cena za liter najcenejšega mleka je lep čas vztrajala pri 60 centih, danes je okoli evra. Enako je s toaletnim papirjem, ki smo ga v Hoferju kupovali za 2,8 evra, nedolgo nazaj je cena poskočila na skoraj štiri evre. Cena za pol kilograma mlete kave Barcaffe v Mercatorju je bila 5,5 evra, danes je skoraj sedem evrov. Da o sončničnem olju in sladkorju niti ne govorimo. Kilograma sladkorja danes pod 1,3 evra skoraj ni moč kupiti (dolgo so bile cene okoli 60–70 centov za kilogram). Cene sončničnega olja so od 2,6 evra navzgor. Še lani decembra je bila cena za pet litrov olja v Hoferju osem evrov, torej 1,6 evra za liter. Zneski cen niso navedeni do centa natančno, povzeti so iz nakupovalnih izkušenj kupca, ki v glavnem nakupuje v Hoferju in Mercatorju. Glede na rast cen in splošno draginjo so se prodajni artikli in živila verjetno podobno podražili tudi pri drugih trgovcih.

Medtem ko po eni strani spremljamo izkušnjo gospodinjstva in njegove življenjske stroške, smo po drugi pobrskali za podatki o poslovanju največjih živilskih trgovcev. Koliko prihodkov ti ustvarijo izključno s prehrambnimi artikli, ni moč navesti, saj vsi prodajajo še vrsto drugih izdelkov za gospodinjstvo, tekstil in obutev, male gospodinjske aparate, tehnično blago, nekateri gradbeni material in delovne stroje.

Mercatorjevi prihodki 2,2 milijarde evrov

Preberite več v Štajerskem Tedniku