Shutterstock

V takšnem okolju vlagatelji naravno iščejo stabilnost, tu pa imajo državne obveznice za prebivalstvo svojo vlogo. Gre za instrument, kjer je izdajatelj država, donos pa je vnaprej določen pri 2,6 odstotka na leto. To pomeni visoko stopnjo predvidljivosti, ki je v času negotovosti še posebej cenjena. V nasprotju z delnicami vlagatelj ne špekulira o prihodnjih dobičkih podjetij, temveč vnaprej ve, kakšen donos lahko pričakuje.

Pomembno pa je razumeti, da tudi obveznice danes niso več popolnoma brez tveganja. Višja inflacija zmanjšuje realni donos, rast obrestnih mer pa lahko vpliva na gibanje cen obveznic na trgu. Kljub temu so ljudske obveznice, ki jih vlagatelj običajno drži do zapadlosti, precej manj občutljive na kratkoročna nihanja.

Visoke cene nafte

Opozorilo iz tujine: prihaja energetska kriza, delo od doma priporočeno

V primerjavi z bančnimi depoziti pogosto ponujajo krepko višji donos, hkrati pa predstavljajo logičen prvi korak za vlagatelje, ki želijo del sredstev premakniti iz pasivnega varčevanja v bolj aktivno upravljanje premoženja. V Sloveniji, kjer velik del prihrankov še vedno leži na bančnih računih, je to še posebno relevantno. Ob tem so tudi likvidne, kar pomeni, da jih vlagatelj lahko proda praktično katerikoli trgovalni dan in denarna sredstva prejme v dveh dneh.

Vpis ljudskih obveznic je mogoč prek borznoposredniških hiš, bodisi na individualni naložbeni račun (INR) bodisi na klasični trgovalni račun, kar vlagateljem omogoča enostaven dostop do državnih naložb brez potrebe po zapletenih postopkih.

Ključno sporočilo je preprosto: v svetu, kjer popolnoma varnih naložb praktično ni več, ljudske obveznice ne predstavljajo rešitve za vse, lahko pa služijo kot stabilen temelj portfelja.

Gotovina in elektronska plačila

Prihajajo spremembe: Brezplačni dvigi na vseh bankomatih?

· Turizem

Turizem potrebuje zaposlene strokovnjake, ne le prostovoljce

Osebni arhiv