Pexels

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Na facebooku sem našla zapis babice, ki opisuje, da je mamica njenega vnuka otroka v vrtcu našla s poškodbami po celem telesu. Za te sumi otrokovega očeta in čeprav so bile poškodbe vidne, vrtec ni obvestil ne otrokove mame ne poklical policije ali centra za socialno delo. Ko je namreč mama prišla po otroka v vrtec, je doživela šok. V vrtcu so ji zgolj rekli, naj primer prijavi na policijo. To je tudi takoj storila in otroka odpeljala na urgenco. Ne more pa razumeti, kako je mogoče, da ob tako očitnih poškodbah nihče v vrtcu ni ustrezno ukrepal. Vzgojitelji in strokovni delavci so dolžni zaščititi otroka in ob sumu nasilja nemudoma obvestiti pristojne institucije. Otroci so najbolj ranljivi in zaslužijo takojšnjo zaščito.«

Profimedia

Vrtec zagotavlja, da so obvestili odgovorne

Vprašali smo na različne institucije kako sploh reagirajo v podobnih primerih. V konkretnem vrtcu so nam odgovorili, da so ob zaznavi poškodbe ravnali nemudoma, strokovno ter v skladu z veljavnimi predpisi, internimi protokoli in dolžnostjo zagotavljanja varnosti otrok. »O dogodku so bile obveščene odgovorne osebe, izvedeni pa so bili vsi predvideni postopki evidentiranja in obravnave primera. Poudarjamo, da vrtec vse okoliščine obravnava odgovorno in z največjo mero skrbnosti. Zaradi varovanja zasebnosti otroka, zaščite osebnih podatkov ter morebitnih nadaljnjih postopkov dodatnih informacij ne moremo komentirati. Vrtec zavrača vsakršna ugibanja ali nepreverjene navedbe v zvezi s primerom ter poziva k spoštovanju dostojanstva in pravic otroka,« so povedali.

· Slovenija

Vse več brezdomnih dijakov: Maj že eno leto živi sam

Tudi policija je o primeru poškodb otroka lahko potrdile le, da vodijo predkazenski postopek in zbirajo obvestila v zvezi s kaznivim dejanjem, več podatkov pa nam zaradi varnosti osebnih podatkov niso posredovali.

A so dodali, da na splošno pa velja, da zakon o preprečevanju nasilja v družini prepoveduje telesno kaznovanje otrok.

O ukrepih odločajo CSD in sodišča

 »Kadar so povzročitelji nasilja nad otrokom starši, četudi so razvezani, gre v najpogosteje za kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in grdo ravnanje. Preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj poteka v sodelovanju s centri za socialno delo, ki po lahko tudi umaknejo otroka iz ogrožajočega okolja.«

Profimedia

Zakonodaja tako ščiti otroka pred nasiljem, ukrepi za zaščito pa so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni, o njih pa odločajo pristojni CSD in družinska sodišča. Ne glede na zakonodajo pa je predvsem odgovornost odraslih oziroma staršev, da se vzdržijo nasilja nad otroci.

»Posledice nasilja so lahko vedenjske in čustvene, od strahu, pretirane vznemirjenosti, razdražljivosti, poznajo se lahko telesne težave kot so glavoboli, težave s hranjenjem, bolečine v trebuhu, med dolgoročnimi posledicami pa najdemo učne težave, stresne bolezni, medgeneracijski prenos nasilja in podobno. Policija lahko v takih primerih izreče prepoved približevanja za 48 ur, tega pa lahko pristojen preiskovalni sodnik podaljša. Pomembno je, da se v trenutku zaznave nasilja takoj izvedejo ukrepi za zaščito otrok, ki so žrtve nasilja,« so še pojasnili na policiji.

Prijav je vedno več

Tudi vzgojno-izobraževalni zavodi obravnavajo take primere, pravilnik pa predpisuje, da »mora učitelj ali drugi delavec o sumu nasilja nad otrokom obvestiti svetovalnega delavca ali ravnatelja, slednji pa obveščati pristojni center za socialno delo ali policijo.«  

Tudi statistika potrjuje, da je prijav nasilja vedno več. Pri zanemarjanju so v 2022 zabeležili 618 primerov, nato vsako leto 100 do 200 primerov več, v 2025 pa so skupaj zaznali 923 primerov zanemarjanja. V 2026 so zaenkrat zaznali dobrih 400 primerov kaznivega dejanja zanemarjanja ali surovega ravnanja.

· Slovenija

Dragan Petrovec: Fritzl je dobil v zapor 200 podpisanih ljubezenskih pisem

Večinoma so, po podatkih policije, povzročitelji moški. V 2022 je bilo tako 290 moških in 222 žensk povzročiteljev, v 2025 pa že 451 moških in 342 žensk.

Tudi na ministrstvu za delo in družino pravijo, da država zagotavlja varstvo otrokom vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok. Od leta 2019 pa je v veljavi družinski zakonik, ki med drugim ureja tudi sistem ukrepov.

Pexels

Odvzem otroka je radikalen ukrep

»Ukrepe izreka sodišče če ugotovi, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih vedenjskih, čustvenih ali učnih težav. Škoda pa po definiciji obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju.«

Med bolj radikalnimi ukrepi je tudi nujni odvzem otroka, ki ga uporabijo, ko je z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost otroka. V takih primerih center za socialno delo odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod, še preden sodišče odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe.

Osebna rast

So starši res krivi za porast nasilja med otroki in mladostniki?

»Otroka pa se ne sme namestiti k osebi, ki ne more biti skrbnik. Centru za socialno delo lahko pri dejanju takojšnjega odvzema otroka staršem nudi pomoč policija. Nato mora center za socialno delo v 12 urah po odvzemu otroka predlagati sodišču izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka, sodišče pa se mora odločiti najkasneje pa v 24 urah. Če CSD v tem roku ne predlaga izdaje začasne odredbe ali če sodišče ne odloči o predlogu CSD, se otrok takoj vrne staršem,« še pojasnjujejo na ministrstvu.

Še bolj koreniti pa so trajnejši ukrepi, ki predvidevajo omejitev starševske skrbi, odločitev o zdravniškem pregledu ali zdravljenju, omejitev ali odvzem pravice do stikov, odvzem otroka staršem, namestitev otroka v zavod ter odvzem starševske skrbi.

Pexels

Vzgojiteljice, učitelji ali trenerji morajo biti pozorni in reagirati

Vsekakor pa je učinkovitost skrbi za dobrobit otroka predvsem odvisna od doslednega obveščanja centrov za socialno delo ali sodišč o zaznanih okoliščinah.

A ne le CSD, tudi drugi, ki so v stiku z otrokom, morajo ravnati v njegovo korist. Sem štejejo že omenjeni delavci v vrtcih, šolah ali zdravstvenih domovih ali socialnih zavodih ter delavci v športnih in kulturnih združenjih, ki morajo takoj obvestiti center za socialno delo, če pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati na ogroženost otroka.

V Sloveniji naj bi bilo v rejništvu okoli 750 otrok, nekaj več deklic kot dečkov, njihovo število pa v zadnjih letih upada, še v 2014 je bilo v reji malo več kot 1000 otrok.

Upad pa ni zaradi manjših potreb, ki so dejansko celo vedo večje, ampak zaradi pomanjkanja rejnikov oziroma rejniških družin. Zaradi tega veliko otrok in mladostnikov konča v različnih zavodih.