Napovedali smo informacijsko vojno in to se je pred volitvami tudi zgodilo
Slovenske volitve so zaznamovali lažni posnetki in tuje vmešavanje. Na Svet24 smo ta razkroj resnice, ki močno ogroža demokracijo, napovedali že januarja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenski volivci so pravkar preživeli politično kampanjo, ki je presegla vse dosedanje okvirje. Plakate in običajna televizijska soočenja so zasenčile anonimne spletne objave in poplava posnetkov z vprašljivo pristnostjo na družbenih omrežjih.
Na Svet24 smo takšen scenarij, vključno z napovedjo izjemno ostrega boja in tveganjem tujega vmešavanja, predvideli že v začetku januarja.
V intervjuju z Urošem Svetetom, direktorjem Urada vlade za informacijsko varnost, smo opozorili, da napredna tehnologija in prikrite operacije prinašajo povsem nov način političnega obračunavanja. Dva meseca pozneje je realnost naše napovedi popolnoma potrdila.
Predvolilni čas je javni prostor spremenil v informacijsko bojišče. Strokovnjaki in varnostni organi niso več presojali le vsebine izjav politikov, ampak so ugotavljali golo resničnost objavljenega materiala.
Svete je v našem januarskem pogovoru pojasnil, da algoritmi ustvarjajo globoke ponaredke, v katerih preprosto ni več napak. Njegove besede so marca postale osrednji problem države.
Kot je opozoril direktor Urada za informacijsko varnost dr. Uroš Svete, smo prišli do točke preloma, kjer stara pravila digitalne samoobrambe ne veljajo več. Po njegovih besedah so globoki ponaredki postali tako dovršeni, da v njih preprosto ni več napak, ki bi jih človeško oko ali uho sploh še lahko zaznalo. Ljudje v tej bitki algoritmov nismo več razsodniki, temveč le še zmedeni opazovalci, je še dodaja Svete.
Uresničila se je tudi napoved o "dividendi lažnivca", ki vpletenim akterjem omogoča preprosto in učinkovito zanikanje potencialno povsem pristnih obremenjujočih dokazov.
Kampanja je to analizo neposredno preslikala v prakso, saj so sumljivi posnetki na sveže registriranih spletnih domenah vpletli tuje obveščevalce in prisilili slovenske organe nacionalne varnosti v hitro ukrepanje.
Direktor urada je tudi poudaril, da "niti vrhunski strokovnjaki ne morejo več z gotovostjo ločiti avtentičnega posnetka od generiranega". Ljudje v tej bitki algoritmov po njegovih besedah nismo več razsodniki, temveč zgolj zmedeni opazovalci, saj se bosta v prihodnje med seboj spopadali dve umetni inteligenci, in sicer ena, ki laž ustvari, in druga, ki jo poskuša zaznati.
Slovenija je tako "preživela" volilno kampanjo, v kateri je dvom popolnoma zamenjal resnico in postal glavno politično orožje.
Kampanja iz sence in vstop organov nacionalne varnosti
Neznanci so v nekaj dneh po družbenih omrežjih in novih spletnih straneh razširili številne zvočne ter video posnetke domnevnih pogovorov med politiki in gospodarstveniki. Uporabili so profile z imeni, kot je 'Maske padajo', ter postavili nove spletne strani za boj proti korupciji.
Državne institucije so morale hitro ukrepati in dohiteti novo realnost. Zadevo so začeli preiskovati policisti, predstavniki Komisije za preprečevanje korupcije in agenti Slovenske obveščevalne ter varnostne agencije.
Zgodba je dokončno presegla okvirje običajnih političnih afer v sredini marca, ko je vlada sklicala Sekretariat Sveta za nacionalno varnost.
Tuji mediji so hitro prepoznali resnost slovenske situacije. Novinarji tiskovne agencije Reuters so poročali o obtožbah tujega vmešavanja in umazani predvolilni igri. Ob tem so povzeli opozorilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je izpostavil jasno in dokumentirano vmešavanje v slovenski politični prostor.
Takšen razvoj dogodkov je jasno pokazal, da organizirana erozija resnice poteka na klik in iz popolne sence. Urad vlade za informacijsko varnost je zato sredi najhujšega političnega boja izdal nova, poostrena varnostna priporočila strankam in kandidatom. Svetovali so jim skrbno varovanje spletne prisotnosti ter digitalne komunikacije.
Nič bolje ni bilo na družbenih omrežjih
Uporabniki družbenih omrežij so v tem času množično delili videoposnetke, ki so prikazovali politike ob izjavah in gestah.
Težava je presegla golo ugotovitev, da gledalci pogosto niso več znali zanesljivo ločiti pristnega posnetka od zavajajoče montaže ali umetno ustvarjene vsebine. Enako pomembno vlogo igra dejstvo, da so številni volivci takšnim objavam preprosto verjeli, čeprav so bili očitno narejeni z umetno inteligenco.
Javni prostor so preplavili posnetki, na katerih politiki kažejo vulgarne geste, vključno z iztegnjenim sredincem, ali pa v kamero izgovarjajo sporne trditve za vplivanje na volivce. Številni državljani so tem vsebinam hitro verjeli in jih množično razširili po družbenih omrežjih.
Uporabniki tega niso počeli zaradi izjemne tehnične dovršenosti materiala. Objave so delili in jim verjeli predvsem zato, ker so neposredno potrjevale njihova že trdno oblikovana prepričanja o določenem politiku ali političnem taboru.
Prav tu se skriva ena najnevarnejših razsežnosti sodobne digitalne kampanje. Posnetek ne učinkuje nujno zaradi tehnične dovršenosti. Pogosto zadošča že to, da pri določenem delu javnosti zadene natančno določen predsodek o pokvarjenosti, primitivnosti, sovražnosti ali nesposobnosti nekega politika.
Strokovnjak Uroš Svete je že v januarskem pogovoru opozoril, da platforme s pomočjo zbranih podatkov gradijo digitalne dvojčke uporabnikov, kar jim omogoča natančno napovedovanje odzivov na specifične vsebine. Sistem nato takšne objave pospešeno širi in uspešno doseže ogromno število volivcev.
Ko javnost takšno prepričanje enkrat utrdi, postane vprašanje pristnosti skoraj drugotnega pomena. Posnetek začne delovati izključno kot čustvena potrditev že obstoječega suma in popolnoma izgubi vlogo informacije, ki jo moramo najprej preveriti.
Problem letošnje kampanje zato ni tičal zgolj v morebitnih lažeh, ampak predvsem v hitrosti lepljenja teh laži ali polresnic na že pripravljena prepričanja volivcev. V takšnem okolju digitalna manipulacija sploh ni več potrebovala popolnosti.
Demokracija pod pritiskom dvoma
Volivci na nedeljskih volitvah tako niso izbirali zgolj med različnimi političnimi programi.
Prvič v zgodovini samostojne države so državljani odločali v informacijskem okolju, kjer so anonimna omrežja močno zamajala samo idejo dokazljive resnice.
Ko posnetki prihajajo iz popolne sence, ko varnostne službe opozarjajo na tuje operativce in ko vsako obremenjujoče gradivo hkrati predstavlja potencialno razkritje in priročen izgovor, politični prostor izgubi temeljno sidrišče, se nekateri upravičeno sprašujejo, ali so letošnje volitve sploh bile realne.
Na Svet24 smo ta scenarij napovedali že v prvih dneh januarja. Takratna opozorila o nevidni fronti tehnologij in prikritih operacijah so se v marcu materializirala v veliki razsežnosti.
Izkušnja letošnje pomladi namiguje, da prihodnje volilne bitke ne bodo več temeljile zgolj na prepričevanju množic o tem, kdo ima prav. Temeljile bodo na zmožnosti ustvarjanja ali razblinjanja dvoma.
Slovenija je prestopila prag povsem nove dobe političnega komuniciranja. Institucije, mediji in državljani se morajo zdaj soočiti z dejstvom, da največja grožnja sodobni demokraciji ne prihaja nujno v obliki očitne laži. Prihaja namreč kot popoln razkroj zaupanja v to, kaj sploh še predstavlja resnico.
Dezinformacije in prikrite operacije so v delu javnosti namreč vzbudile celo resen dvom o poštenosti samega volilnega procesa.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
