Lansko leto smo kar pridno trošili!
Rast BDP, ki je bila lani realno 4,5-odstotna, po desezoninranih podatkih pa 4,6-odstotna, je ostala visoka, a se je proti koncu leta nekoliko umirila, so v odzivu na današnjo objavo statističnega urada zapisali na Umarju.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Po prvi oceni statističnega urada je realna rast BDP lani dosegla 4,5 odstotka, potem ko je bila v letu 2017 pri 4,9 odstotka. Na Uradu RS za makroekonomske analize (Umar) so spomnili, da je številka blizu njihove jesenske napovedi, ki je govorila o 4,4-odstotni krepitvi BDP.
Na nekoliko nižjo rast kot leta 2017 je vplivala predvsem umiritev rasti izvoza, rast domače potrošnje pa je bila še nekoliko višja kot leto pred tem, so navedli na Umarju. Pri tem so izpostavili, da se je nadaljevala visoka rast investicij, zlasti gradbenih, še nekoliko bolj kot leto prej pa sta se povečali tudi zasebna in državna potrošnja.
Vendar pa rast zasebne potrošnje kljub visoki rasti zaposlenosti, ki je ob koncu leta dosegla rekordno raven, ter navzlic povečanju plač in socialnih transferjev ostaja zmerna, saj se krepi tudi varčevanje.
Upočasnitev rasti
Upočasnitev rasti v največjih trgovinskih partnericah, kot sta Italija in Nemčija, je medtem vplivala na omenjeno zmernejšo rast izvozno usmerjenega dela gospodarstva.
"K nadaljevanju lanske visoke rasti je pomembno prispevala domača potrošnja, predvsem zaradi nadaljevanja hitre rasti investicij," je danes objavljene statistične podatke komentirala v. d. direktorice Umarja Maja Bednaš. Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, se je BDP lani povečal za 4,6 odstotka, s čimer je Slovenija spet občutno presegla povprečno rast v EU, ki je bila pri 1,9 odstotka, in evrskega območja, ki se je ustavila pri 1,8 odstotka. So pa na Umarju še enkrat spomnili, da je gospodarska aktivnost v Sloveniji v času krize upadla bolj kot v večini evrskih držav.
Na Umarju so izpostavili še, da je rast zaposlenosti tudi lani ostala visoka in dosegla tri odstotke, rast plač pa se je nekoliko povečala na 3,4 odstotka. Ob nizki brezposelnosti in pomanjkanju (ustrezne) delovne sile je vse to vplivalo na povečano zaposlovanje tujih državljanov, ki je v zadnjem četrtletju prispevalo že več kot polovico k skupni rasti zaposlenosti, povečuje pa se tudi delež delovno sposobnih, ki delajo ali aktivno iščejo zaposlitev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
