Arhiv Lokalno.si

Na delavske demonstracije, ki bodo 17. novembra v Ljubljani, se pripravljajo tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije - Območni organizaciji Dolenjske in Bele krajine. ''Dolenjci imajo še največ razlogov za udeležbo na demonstracijah'', je na današnji novinarski konferenci opozarjal sekretar območne organizacije Jože Miklič. Dolenjske plače namreč še vedno zaostajajo za državnimi. Dolenjska se po višini plač uvršča na četrto ali peto mesto med dvanajstimi statističnimi regijami kljub dobrim poslovnim rezultatom v večini družb.

Svetovalec predsedstva ZSSS za plače Ladislav Rožič je povedal, da bodo sindikalni boj sprožili prav zaradi zastoja v pogajanjih za povečanje plač. K protestom so povabili tudi druge sindikalne centrale. Po Rožičevih besedah se ob gospodarski rasti in rasti dobičkov tudi nagrade menedžerjem in članom nadzornih odborov višajo, pri dvigu plač pa se vse ustavi. Realna vrednost plač pada tudi zaradi podražitev hrane in storitev. ''Cene galopirajo, še ta mesec se nam obeta nov dvig cen'', pravi Rožič.

V Evropi se plače višajo vsaj s stopnjo inflacije, v Sloveniji, kjer naj bi letos zabeležili več kot 5% inflacijo, se to ne dogaja, nadaljuje Rožič. Razlike med plačami se večajo, vedno več je prejemnikov minimalnih dohodkov. 389 € trenutno prejema 18.281 delavcev, skoraj 2.000 več kot lani. Za primerjavo: cene hrane na Nizozemskem so za odstotek višje kot v Sloveniji, vendar pa slovenski rudar ob tem zasluži le 27% plače nizozemskega rudarja!

Ladislav Rožič je opozoril tudi na - po njegovem mnenju sporne - menedžerske odkupe podjetij, ki se pojavljajo tudi na Dolenjskem. Gre za tiste odkupe, ki se jih menedžerji lotevajo s pomočjo najetih posojil. Slednje potem izplačujejo podjetja sama, denarja za plače pa zmanjka.

Ker so dolenjske plače pod državnim povprečjem, je vedno več tistih, ki zaposlitev iščejo v ljubljanski regiji. ''Če so dolenjske plače 10% pod povprečjem, ljubljanske pa 10% nad njim, se splača malo dlje voziti na delo'', ugotavlja Jože Miklič. In tako je delavcev na Dolenjskem začelo primanjkovati. Ne le gradbeništvo in avtomobilska industrija z Revozom na čelu, celo zasebni podjetniki in obrtniki so poceni delovno silo začeli iskati na tujem. ''Ampak iščejo med ostanki ostankov, dobri kadri so že pred tem šli s trebuhom za kruhom v Nemčijo'', pravi Miklič. Če bo šlo tako naprej, bodo sindikati odtegnili svoje soglasje k zaposlovanju tujcev. Na Dolenjskem jih je zdaj 1.260, za približno polovico njih delodajalci potrebujejo sindikalno potrditev.

S tujo delovno silo marsikje niso zadovoljni. Nanjo pa, kot rečeno, pristajajo tudi že zasebniki.  Sekretar območne organizacije Svobodnih sindikatov se tako sprašuje, ali bomo na svoje domove sprejemali bolgarske in romunske inštalaterje in druge obrtnike ter dodaja, da se bo tudi splošna varnost poslabšala.

Velika podjetja tarnajo, da domačih usposobljenih delavcev ni, pozivajo strokovne šole, naj si prizadevajo za večji vpis dijakov. ''Najboljša reklama za to pa bi bile dobre plače'', pribije Jože Miklič.

Dolenjski in belokranjski delavci delajo več kot drugod po državi, ugotavljajo v območnih Svobodnih sindikatih. Popoldne ne hodijo v fitnes, nimajo časa za gledališče, tudi denarja ne za vstopnice ipd. Popoldne tudi doma delajo in se trudijo izboljšati svoj standard. Ga približati povprečnemu slovenskemu. Delavci so izčrpani, to vodi v slabo zdravstveno stanje, vse več je delovnih poškodb, okvar in obolenj. Vse to pa stane. In začarani krog je sklenjen.

To so razlogi, zaradi katerih namerava 17. novembra v Ljubljani demonstrirati za 25 avtobusov Dolenjcev in Belokranjcev.