Sa.R.

Velika težava pri umeščanju v prostor so pogoste spremembe zakonodaje, saj usklajevanja zaradi novih določil in neutečeni postopki zahtevajo dodaten čas, je v razpravi o izzivih pri spremembah prostorskih načrtov in pridobivanju gradbenih dovoljenj dejala vodja oddelka za urejanja prostora na Mestni občini Ljubljana Katarina Konda. Poleg tega imajo investitorji pogosto ideje za projekte, ki niso skladni s sprejetimi občinskimi prostorskimi akti, tako da so nato potrebne spremembe.

Krivda tudi pri projektantih

Postopke podaljšujejo tudi nedodelane vloge za izdajo dovoljenj, kar je velikokrat odgovornost projektanta, je bil tudi do svojega ceha kritičen Aleksander Vujović iz projektantske družbe SUPA. Razlog za to vidi v podcenjenosti projektiranja, kar da je posledica inflacije tovrstnega kadra na trgu, in v nepredvidljivosti zaradi pogostih sprememb zakonodaje.

Gradbišča pod drobnogledom

Gradbeni inšpektorji pri vsaki četrti novogradnji odkrili nepravilnosti

Kateri ukrepi so takoj izvedljivi?

Glede učinkovitosti mnenjedajalcev - predlog novele gradbenega zakona, ki je v postopku v državnem zboru, predvideva uvedbo fikcije izdanega mnenja v primeru molka organa v določenem roku - je dejal, da bi bilo treba te organe kadrovsko okrepiti ter kader tam bolj usposobiti in ga tudi bolje plačati. Med možnimi takojšnjimi ukrepi za pospešitev in poenostavitev postopkov sicer vidi vzpostavitev enotnega portala, na katerem bi bilo za vsak projekt vidno, v kateri fazi so pridobivanje mnenj in drugi postopki.

Matija Urankar iz Odvetniške pisarne Senica & partnerji je poudaril, da je umeščanje v prostor bolj kot pravni politični postopek in da je za učinkovito umeščanje potreben konsenz. K skrajšanju postopkov prav tako ne pomaga pogosto spreminjanje zakonodaje, je poudaril in menil, da bi bilo treba uvesti moratorij na spreminjanje glavnih zakonskih določb za 10 let.

Urbanistični kaos

Črne gradnje na udaru: 3300 nezakonito postavljenih objektov čaka rušitev

Prispevek k "javnosti" mesta

Arhitekt Boštjan Vuga je povzel, da je vsem izzivom skupen človeški faktor - tako pri projektantih kot pri odločevalcih - in se vprašal, ali smo dovolj zrela družba, da začnemo ravnati drugače.

Vuga je pozval, naj se pri načrtovanju novih stavb razmišlja o razvoju mesta, naj vsaka nova stavba, zasebna ali javna, ustvarja dodano vrednost s tem, da z določenimi elementi, ki so namenjeni širši javnosti - denimo otroško igrišče ob zasebnem bloku ali prostor Narodne galerije, namenjen zunanjim dogodkom - prispeva k "javnosti" mesta.