Arhiv Štajerskega Tednika

V omarah imamo tako zložene ponarejene (»fake«) calvine kleine, guccije, chanele, lacoste, michaele corse, pume …, ki čakajo, da jih kot prave pokažemo svetu (beri: znancem). Zadovoljni smo, da smo jih kupili za naši denarnici prijazen denar, saj bi nas originali stali več desetkrat več. A se pri tem najbrž ne zavedamo, da z na prvi pogled »nedolžnim« nakupom cenenega ponaredka spodbujamo kriminal in financiramo mafijske združbe.

Ena najpogostejših oblik kriminala

Ponarejanje zaščitenih blagovnih znamk je namreč prepovedano, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugje po svetu, zanimiv pa je podatek, da spada celo na seznam devetih najpogostejših oblik organiziranega kriminala. Gre za posel, ki je izredno dobičkonosen ter predstavlja manjše tveganje kot kakšna druga oblika kaznivega trgovanja s prepovedanim blagom. Trgovina s ponaredki zato cveti bolj kot kdajkoli prej; v Svetovni trgovinski organizaciji (World Trade Organization) pravijo, da se je prodaja tovrstnih izdelkov od začetka gospodarske krize podvajseterila, samo Kitajska pa jih na leto proda za 300 milijard dolarjev. Seveda še zdaleč ne gre le za ponarejanje oblačil, ampak praktično vsega, od vžigalnikov, igrač, avtomobilskih delov do kozmetike.

Preberite več v Štajerskem Tedniku