Profimedia

Kot poroča portal Danica.hr, so v tamkajšnji splošni bolnišnici na oddelek za nalezljive bolezni sprejeli enega okuženega pacienta s področja Koprivnice, in sicer s srednje hudimi simptomi vnetja možganov in možganskih ovojnic. Usoden je bil pik komarja, prenašalca virusa Zahodnega Nila.

Vsega je kriv okužen komar

Virus Zahodnega Nila (angl. West Nile virus, WNV) se prenaša na človeka večinoma s pikom okuženega komarja. Približno 1 oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.

Večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni ali pa imajo znake podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Večina primerov klinično zaznane okužbe se pojavlja od sredine julija do konca septembra, pravijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Slovenije.

· Novice

Pomurje je regija z največ komarji. V državi letos zabeleženih 24 uvoženih okužb

Pojavljanje bolezni je odvisno od številnih dejavnikov, kot so prisotnost in aktivnost prenašalcev (komarjev) ter naravnega rezervoarja virusa (ptice). V Sloveniji naravne danosti omogočajo obstoj prenašalca ter skupno s podatki iz sosednjih držav nakazujejo na možnost pojava WNV tudi pri nas.

Po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 % okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov. Le manjši del ima kratkotrajno vročinsko bolezen s simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine po mišicah in sklepih (vročica Zahodnega Nila).

Virus Zahodnega Nila

Virus Zahodnega Nila prinesejo ptice, prenašajo pa navadni komarji

Infektologi pojasnjujejo, da se lahko pojavi tudi prehoden izpuščaj. Vročica Zahodnega Nila je razmeroma blažja oblika bolezni, katere simptomi, podobni gripi, trajajo do pet dni. Pri manj kot enem odstotku okuženih pa se lahko razvije težja oblika bolezni s simptomi meningitisa ali encefalitisa.

Kako se prenaša?

Čas od okužbe do pojava bolezni je običajno od 3 do 14 dni po okužbi.

WNV se na človeka običajno prenaša s pikom okuženega komarja (komarji rodu Culex). Prenašalci (komarji) se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni. Stik s pticami ne predstavlja tveganja za prenos virusa. Drugi načini prenosa so redki in vključujejo prenos med ljudmi prek transfuzije krvi in komponent ter darovanih organov, kar je mogoče, vendar izjemno redko. Mogoč je prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka.

Cepiva, ki bi preprečilo okužbo z WNV pri ljudeh, ni

Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljena in se spontano razrešijo. Hude oblike bolezni ponavadi zahtevajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko t. j. z dajanjem zdravil, ki lajšajo simptome bolezni in podporno – dajanje zdravil, ki podprejo obolele organske sisteme.

Strokovnjaki svarijo

Na Hrvaškem Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da so ključni ukrepi zatiranje komarjev in njihovih legel ter osebna zaščita: široka oblačila in sredstva za zaščito (repelenti). Poleg zatiranja komarjev morajo prebivalci preprečevati pogoje za odlaganje njihovih legel na balkonih, terasah in dvoriščih.

Treba je torej odstranjevati postano vodo iz lončnic, vaz, veder, posod, sodov, odvrženih pločevink, igrač in podobnih predmetov. Komarji, prenašalci virusa Zahodnega Nila, so najbolj dejavni ob mraku ali ob zori, v temi.

Sredstva proti klopom in komarjem

Repelenti, ki odganjajo nevaren mrčes, lahko škodujejo zdravju

Najvarneje je, da se poginulih ptic ne dotikamo. Ptice, ki jih opazimo poginule na vrtovih, dvoriščih, v bližini bivališč, na balkonih, terasah, odstranimo na varen način. Na roko si nadenemo plastično ali gumijasto rokavico in poginulo ptico odložimo v plastično vrečko, ki jo skupaj z rokavico odvržemo med splošne odpadke. 

Za bolezen še posebej dovzetni starejši

Za bolezen so dovzetne vse osebe, ki še niso bile okužene z WNV. Osebe nad 50. letom starosti in osebe z okrnjeno imunostjo imajo večje tveganje za hujši potek bolezni. Imunost po okužbi je najverjetneje dolgotrajna.

Povečano tveganje za razvoj hujše oblike bolezni imajo starejši ljudje z obstoječimi kroničnimi boleznimi, kot so kronična ledvična bolezen, sladkorna bolezen, hipertenzija ali imunosupresija (naprimer. presajeni bolniki). Zdravljenje je simptomatsko, večina obolelih pa si dobro opomore brez trajnih posledic.