Pomurje je regija z največ komarji. V državi letos zabeleženih 24 uvoženih okužb
Pozno spomladi in zgodaj poleti jih je bilo zaradi suše manj, zaradi julijskih padavin jih je spet več.
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo od aprila letos izvaja monitoring komarjev. Vse do oktobra na vzorčnih lokacijah po celotni državi spremljajo aktivnosti teh dvokrilcev, ki poleti marsikomu pijejo kri. Tako dobesedno kot tudi s svojim brnenjem okoli ušes. »V letošnjem letu opažamo nekoliko manjšo pogostost komarjev v primerjavi s prejšnjimi leti, in to po vsej Sloveniji,« je povedala Nataša Knap, znanstvena sodelavka inštituta, in s tem potrdila tudi laična opažanja ljudi.
Sta pa pomurska in podravska regija območji, kjer je razširjenost komarjev med največjimi v Sloveniji. »Mrtvice reke Mure in številna jezera so zelo ugodna območja za razvoj populacij komarjev. V Pomurju najdemo predvsem veliko avtohtonih, domačih vrst, kot so poplavni komarji in navadni komarji. Invazivnih vrst je manj kot v nekaterih preostalih delih Slovenije,« je navedla.
Inštitut je z monitoringom letos v poznih pomladnih in zgodnjih poletnih mesecih zaznal manj komarjev kot v minulih letih. Po besedah Knapove sta na to vplivali nižja vlaga in visoka temperatura, ki sta tudi dva glavna dejavnika za razmnoževanje komarjev. »Če ni stoječih vod, kot je bilo v suhem maju in juniju, komarji nimajo kam odlagati jajčec oziroma se iz teh ne razvijejo komarji. Takoj ko se pojavijo padavine, to pozitivno vpliva na komarje in se njihovo število poveča. Če so seveda tudi temperature ugodne. Tako je verjetno, da ima deževen julij in topli dnevi v avgustu za posledico večjo razširjenost komarjev,« nam je odgovorila sogovornica.
V začetku poletja je bilo tudi v pomurski regiji komarjev manj, izsledke monitoringa za avgust inštitut še čaka, da vidi, kaj se je zgodilo s populacijo v zadnjem obdobju, ampak laična ocena Pomurcev je, da jih je spet več.
Monitoring inštitut izvaja vsako leto od aprila do oktobra, če so okoljske razmere ugodne, ga podaljšajo še za kak mesec. »Trenutni projekt monitoringa predvideva še vzorčenje naslednje leto. Takšni več let trajajoči monitoringi nam omogočajo veliko boljši vpogled v sestavo populacij in dejavnike, ki vplivajo na pojavnost posameznih vrst komarjev in potencialno tudi pojav patogenov, ki jih ti prenašajo, kot je na primer virus Zahodnega Nila,« pove Nataša Knap. Napoveduje, da bodo komarji aktivni, dokler bodo vremenske razmere ugodne za to. »Včasih se sezona konča že septembra, včasih pa najdemo aktivne komarje še v novembru. Vse je odvisno od temperature in seveda vlage.«
Vsi primeri uvoženi
Kot omenjeno, komarji lahko prenašajo različne bolezni. V Sloveniji je za zdaj edina nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo domači komarji, virus Zahodnega Nila. So pa bila po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) letos pri nas zaznana tri različna obolenja, katerih viruse prenašajo komarji. V dveh primerih je šlo za virus čikungunja, v šestih za malarijo in v šestnajstih primerih za dengo. V zadnjih petih letih je bil virus Zahodnega Nila zaznan le lani v šestih primerih.
Virus čikungunja, o katerem se v zadnjem obdobju veliko govori v medijih, je bil v zadnjih petih letih v naši državi letos zaznan prvič. »V vseh primerih so se bolniki okužili zunaj evropske celine, bolezni pa so bile odkrite in evidentirane v slovenskem zdravstvenem sistemu,« so nam povedali na NIJZ glede ugotovitev. Dodali so, da so pri boleznih denga, čikungunja in zika, pri katerih so prenašalci virusov komarji, na začetku znaki in simptomi okužbe podobni. »Pri dengi je večina okužb asimptomatskih, medtem ko je pri čikungunji ravno obratno. Razlike med boleznimi so tudi glede samega poteka bolezni, pri vseh pa je zdravljenje podporno. Proti dengi in čikungunji obstaja tudi cepivo,« so povedali in dodali, da se diagnoza potrdi s preiskavo krvi.
Bolečine v sklepih
Čikungunja ni nova bolezen, na planoti Makonde na meji med Tanzanijo in Mozambikom so jo prvič opisali leta 1952 in ji tudi nadeli tako ime. Kot pojasnjuje NIJZ, v jeziku Makonde čikungunja pomeni to, kar ukrivlja, ker bolečine v sklepih povzročijo značilno ukrivljeno držo bolnikov. »Četudi je čikungunja bolezen tropskega pasu, z naglim naraščanjem migracij, predvsem turističnih, nikakor ni več omejena le na te dela sveta.«
Virus prenaša tigrasti komar, v Sloveniji pa avtohtono okuženih primerov še ni bilo. NIJZ je spomnil, da se je večji izbruh čikungunje leta 2007 pojavil v italijanski regiji Emilija - Romanja. V državo je bolezen prinesel potnik iz Indije, zdravstvena služba pa je nato registrirala dobrih dvesto laboratorijskih potrjenih primerov. »Obstaja možnost, da se v omejenem obsegu po vnosu v našo državo čikungunja razširi z okužene osebe na lokalne komarje in prek komarjev na prebivalce v bližnji okolici,« opozarja inštitut.
Kot nadaljujejo, se bolezen začne s povišano telesno temperaturo, mrzlico, bolečinami v sklepih in mišicah, otekanjem sklepov, glavobolom, slabostjo, bruhanjem. Na mestu vboda nastane rdečina. Bolezen navadno mine v slabem tednu oziroma v največ dveh. »Tipičen klinični znak bolezni je artralgija (bolečine v sklepih), ki je lahko prisotna dolgo po akutni fazi. Leto dni po preboleli bolezni več kot 63 odstotkov bolnikov poroča o težavah s sklepi. Težji potek bolezni je redek in se pojavlja predvsem pri starejših in kronično bolnih ali imunsko oslabljenih,« opisuje NIJZ. Zdravljenje čikungunje poteka tako, da počivamo, nadomeščamo tekočine, jemljemo zdravila za zniževanje temperature in proti bolečinam.
Najboljša je preventiva
Spomnimo, da je v Sloveniji zatiranje komarjev z biocidnimi sredstvi prepovedano, saj prisotnost in povečano število komarjev ne upravičujeta uporabe teh sredstev z namenom, da se zmanjša njihovo število, saj bi to vplivalo tudi na druge žuželke, na primer čebele. »Uporaba insekticidov v zunanjem okolju je strokovno smiselna oziroma upravičena pri pojavu nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji. Tega v Sloveniji do sedaj ni bilo,« so nam že pred dvema letoma, ko je bilo zaradi poplav komarjev res ogromno, povedali na NIJZ. V nekaterih občinah pa se zadnjih nekaj let znajdejo tako, da v stoječe vode na javnih površinah vnašajo sredstvo aquatain, ki učinkuje pri zatiranju ličink in bub v vodi. To je v uporabi predvsem na Primorskem.
Kot pa še pravijo na NIJZ, je najbolje, da se pred komarji zaščitimo sami, tako da nosimo dolga oblačila, uporabljamo repelente, v okolici pa odstranjujemo posode in predmete s stoječo vodo, pokrivamo zbiralnike vode, praznimo vrtne bazene, ko niso v uporabi, nameščamo zaščitne mreže na okna in vrata. Tudi sami se osredotočajo na sistematično ozaveščanje javnosti o pomenu preventive, tako pred piki komarjev kot tudi pred njihovim razmnoževanjem v Sloveniji. Preventivno ravnanje priporočajo tudi ob potovanjih v tvegane države, sami pa redno spremljajo širjenje bolezni po Evropi in svetu.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
