Hrepenite po čokoladi ali čipsu? To vam v resnici sporoča telo
Močna želja po čokoladi, čipsu ali kruhu običajno ne pomeni pomanjkanja hranil. Pogosteje jo sprožijo lakota, navade, stres ali premalo spanja.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Angleški izraz 'food craving' lahko v slovenščini prevedemo kot močno željo po določeni hrani ali hrepenenje po hrani. Ne gre za navadno lakoto. Ko ste lačni, vas praviloma lahko nasiti več različnih jedi, pri hrepenenju pa si želite prav določenega okusa, teksture ali izdelka.
Takšna želja se lahko pojavi tudi kmalu po obroku in ni vedno povezana s telesno potrebo po energiji. Sprožijo jo lahko vonj, fotografija hrane, ura dneva, spomin ali ustaljen ritual. Če ste ob gledanju televizije navajeni jesti čips, lahko že začetek priljubljene serije prebudi željo po njem, čeprav niste lačni.
Pri tem sodeluje možganski sistem nagrajevanja. Zelo okusna živila, ki vsebujejo kombinacijo sladkorja, maščobe in soli, lahko ustvarijo izrazit občutek ugodja. Možgani nato povežejo hrano z okoliščinami, v katerih ste jo jedli, in vas naslednjič spodbudijo k ponovitvi izkušnje.
Telo z željo ne nakazuje vedno, kaj potrebuje
Na družbenih omrežjih se pogosto pojavljajo razlage, da želja po čokoladi pomeni pomanjkanje magnezija, želja po siru premalo kalcija, želja po mesu pa pomanjkanje železa. Za tako natančne povezave ni dovolj kakovostnih dokazov.
Če bi telo res zanesljivo izbiralo hrano glede na manjkajoča hranila, bi ob pomanjkanju magnezija verjetno pogosteje zahtevalo stročnice, semena ali listnato zelenjavo, ne pa predvsem čokolade. Prav tako bi ljudje pogosteje hrepeneli po hranilno bogatih živilih kot po slaščicah, slanih prigrizkih in hitri hrani.
To ne pomeni, da prehransko stanje nima nobenega vpliva na tek. Premalo hrane čez dan, zelo omejevalna dieta ali izpuščanje obrokov lahko povečajo lakoto in misli na energijsko bogata živila. Vendar želja po enem izdelku sama po sebi ni diagnostični test za pomanjkanje vitamina ali minerala.
Želja po sladkem
Močna želja po sladkarijah je pogosto povezana z nerednimi obroki, restriktivnim prehranjevanjem, stresom in pomanjkanjem spanja. Po neprespani noči se lahko spremenita hormona grelin in leptin, ki sodelujeta pri uravnavanju lakote in sitosti. Posledično boste lahko bolj lačni in dovzetni za sladko ter mastno hrano.
Sladkor lahko ponudi hiter, vendar kratkotrajen vir energije. Če ste več ur brez obroka, je zato čokoladica morda privlačnejša od hrane, ki jo je treba pripraviti. Težavo boste lažje preprečili z rednimi in nasitnimi obroki, ki vsebujejo beljakovine, vlaknine ter maščobe, kot pa s popolno prepovedjo sladkarij.
Tudi strogo izogibanje priljubljeni hrani lahko doseže nasproten učinek. Ko si določeno živilo razglasite za prepovedano, lahko o njem razmišljate še pogosteje in ga ob prvi priložnosti pojeste več, kot bi ga sicer.
Zakaj si v stresu želimo čipsa ali čokolade?
Dolgotrajen stres lahko zviša raven kortizola in okrepi apetit. Hrana z veliko sladkorja, maščobe ali soli je povezana s hitrim občutkom nagrade, zato po njej pogosto posežete, ko ste napeti, žalostni ali izčrpani.
Pri čustvenem prehranjevanju hrana ne rešuje lakote, temveč za kratek čas spremeni počutje. Pomaga, če pred jedjo preverite, ali čutite telesno lakoto ali predvsem dolgčas, osamljenost in stres. To ni poziv k odrekanju. Občasno uživanje hrane za ugodje je običajen del prehranjevanja, težava pa lahko nastane, če postane edini način uravnavanja čustev.
Želja po slani hrani
Želje po slanem ni mogoče samodejno pripisati dehidraciji ali pomanjkanju natrija. V običajni sodobni prehrani večina ljudi zaužije dovolj ali celo preveč soli. Pogosto gre za okus, navado ali privlačnost močno predelanih prigrizkov.
Izguba tekočine in elektrolitov ob dolgotrajnem intenzivnem naporu, močnem potenju, bruhanju ali driski lahko vpliva na telesne potrebe, vendar sam čips ni primeren pokazatelj elektrolitskega neravnovesja. Če željo po soli spremljajo vrtoglavica, izrazita šibkost, nizek krvni tlak ali drugi nenavadni simptomi, se posvetujte z zdravnikom.
Čokolada, testenine in meso
Čokolada je med najpogosteje zaželenimi živili, zlasti med ženskami. Na željo lahko vplivajo okus, naučena povezava z nagrado, razpoloženje in pri nekaterih tudi obdobje menstrualnega cikla. Razlaga, da vedno pomeni pomanjkanje magnezija, je preveč poenostavljena.
Želja po kruhu, testeninah in drugih ogljikovih hidratih se lahko okrepi, kadar ste premalo jedli, slabo spali ali iz prehrane strogo izključili ogljikove hidrate. Želja po mesu pa sama zase ne potrjuje pomanjkanja beljakovin, železa ali vitamina B12. Če ste utrujeni, bledi, zadihani ali imate močne menstruacije, je smiselna krvna preiskava, ne sklepanje na podlagi jedilnika.
Nosečnost in hormonska nihanja
Med nosečnostjo se lahko spremenita okus in voh, zato nekatera živila postanejo posebno privlačna, druga pa nenadoma odbijajoča. Na želje vplivajo hormonske spremembe, slabost, kulturne predstave in večja pozornost, ki jo nosečnica namenja prehrani.
Tudi pred menstruacijo se lahko zaradi hormonskih sprememb povečata apetit in želja po sladki ali energijsko bogati hrani. To še ne pomeni, da telo zahteva točno določeno hranilo. Pomagajo lahko redni obroki, dovolj spanja in dovoljenje, da priljubljeno hrano zaužijete brez občutka krivde.
Kako se odzvati na močno željo?
Najprej preverite, kdaj ste nazadnje jedli in ali je bil obrok dovolj nasiten. Če ste lačni, pojejte pravi obrok ali malico, namesto da željo poskušate preglasiti z vodo. Če niste lačni, razmislite o sprožilcu: utrujenosti, stresu, reklami, navadi ali bližini hrane.
Želji se ni treba vedno upreti. Določeno hrano lahko vključite v običajen obrok in jo pojeste zavestno, brez delitve na dobro in slabo. Če pa so misli na hrano skoraj neprekinjene, imate epizode prenajedanja, se po jedi kaznujete ali vam prehranjevanje povzroča stisko, poiščite pomoč zdravnika, dietetika ali strokovnjaka za motnje hranjenja.
Močne želje po hrani so večinoma rezultat prepleta telesa, možganov, okolja in navad. Ena sama želja zato redko razkrije, česa vam primanjkuje, lahko pa pove veliko o tem, ali ste naspani, siti in pod stresom.
PREBERITE ŠE:
