zelenjavni vrt iz zelenice
Vse več ljudi vrtnari v mestnem okolju - v atriju, na robu večje vrtne zelenice in kmetijskih zemljiščih, ki se oddajajo v najem. Če tudi sami razmišljate o tem, da bi si uredili svoj urbani vrtiček, ali pa ste si morda gredice že priskrbeli in komaj čakate, da prvič začnete vrtnariti, ne spreglejte tega prispevka.
Kako lahko v urbanem vrtu na novo uredimo eno ali dve zelenjavni gredici? To je vprašanje, s katerim se verjetno srečuje kar nekaj »mestnih srajc«, a zaradi pomanjkanja znanja ne zberejo dovolj motivacije, da bi tudi zares začeli vrtnariti. V resnici pa sploh ni tako težko. Nasprotno, le malce poguma potrebujete … In nekaj dobrih praktičnih nasvetov – zato pa je tukaj naša revija.
Poiščimo primerno lokacijo
Za začetek je najpomembnejše, da poiščemo lokacijo za gredice, kjer bodo rastline dobile vsaj osem ali več ur sonca na dan. Idealno je, če so gredice soncu izpostavljene ves dan, saj zelenjava potrebuje veliko svetlobe za rast. Idealne razmere je sicer v urbanem okolju malce težje zagotoviti, vseeno pa bodite pri iskanju lokacije pozorni, da nad izbranim prostorom ni visokih stavb in dreves, ki lahko gredice zasenčijo in rastlinam onemogočijo dostop do sončne svetlobe.
Pomembna za uspešno rast zelenjave je tudi rodovitnost tal. Tako ob iskanju primernega prostora vedno preverimo tudi, kakšna so tam tla. To najlaže naredimo z lopatnim izkopom terena, ko preverimo, kakšna so tla do globine nekje pet, šest centimetrov. Če so na primer globoka samo 2 cm, smo lahko prepričani, da tam ne bomo mogli vrtnariti. To se najpogosteje dogaja na območjih, ki so nasuta z rečnim prodom in je naknadno dodano zelo malo zemlje. Taki primeri so pogosti predvsem takrat, ko pri gradnji hiše ne sodeluje vrtnar ali krajinski arhitekt. Izogibajte pa se območjem z zastajanjem vode ali močno izpostavljenimi vetrovi. Premočan veter namreč lahko uniči rastline ali jih poškoduje.
Pri izbiri prostora ne smemo pozabiti preveriti še, kakšen je dostop do vode za zalivanje. Ker so poletja vedno bolj vroča in so suše pogoste, brez tega namreč ne bo šlo. Če v bližini ni tekoče vode, torej razmislite, kako boste uredili zbiralnik deževnice in zagotovili, da se ta čez poletje ne bo izsušil.
Ne spreglejte tudi, kako oddaljen je prostor od onesnaževalcev, kot so ceste, tovarne in druge industrijske dejavnosti. Čim dlje, tem bolje, a hkrati vseeno preverite, da je lokacija za vas dosegljiva brez težav. Zagotovite, da lahko pridete do vrta z avtom, kolesom in vso opremo in orodjem, ki ga potrebujete za vzdrževanje rastlin. Še najbolj priročno seveda je, če je lahko v bližini hiše, da boste razvoj rastlin lahko ves čas opazovali, hitro ukrepali, če bo treba, hkrati pa tudi uživali v lepoti vrta in čudovitih vonjavah, ki bodo prihajali iz njega.
Če najdemo prostor, ki zadovoljuje vse naštete kriterije, bo težav manj in vrtnarjenje bo sploh enostavno.
Priprava svežih gredic
Ko najdemo primeren prostor, pa gremo že lahko v akcijo. Če je površina zaraščena, najprej odstranimo ves plevel in grmičevje. Zemljo najprej obdelamo z navadno motiko, da odstranimo travno rušo. Uporabimo lahko tudi vrtne vile, da lažje odstranimo zeleni pokrov. Malce lažje bi sicer bilo, če bi prostor poiskali že jeseni in ga obložili s kartoni. V tem primeru bi trava do zdaj že odmrla in bi tla lahko pripravili z ruskimi vilami.
Ko je površina pripravljena, odstranimo še večje kamne in strukturo tal izboljšamo tako, da jim dodamo organsko gnojilo v obliki komposta ali kupljenih organskih gnojil. Gnojilo potresemo po celotni površini tal in ga vdelamo v prst z inovativnim orodjem, ki mu pravimo ruske vile. Te so zares praktične, saj nam težkega orodja ni treba dvigati, temveč ga le vlečemo vzvratno po gredi. Za težaško delo namesto nas poskrbi dolg vzvod in zemlja je zrahljana skoraj brez napora. Tako z ruskimi vilami gredice brez težav prekopljejo tudi šibkejše ženske, pa tisti s težavami s križem in hrbtom, idealno je za starejše vrtičkarje in celo za invalide. Uporabljamo jih lahko v manjših, pa tudi v srednjih in velikih vrtovih, dokazano pa delo opravimo od dva- do trikrat hitreje kot z lopato ali navadnimi vilami. Ker ni potrebnega dodatnega drobljenja zemlje, bomo površino, ki jo potrebujemo za nekaj gredic, z ruskimi vilami obdelali nadvse hitro in tudi enostavno, poleg tega bo pozneje tudi manj trajnega plevela (slak, osat, pirnica, regačica …).
V naslednjem koraku se je treba vprašati, kakšno obliko gredic želimo. Bodo klasične, ravne, ali pa morda nekoliko dvignjene in malce bolj dinamičnih oblik, kar daje tudi nadvse zanimiv videz in se lepo ujema z urbanim okoljem? Veliko je seveda odvisno od tega, kaj želimo saditi, saj nekatere rastline zahtevajo več, druge manj prostora. Pomembno je, da se tudi medsebojno ujamejo, priporočljivo pa je še, da bomo v naslednjih letih upoštevali kolobar. Tako je vsekakor smiselno, da si pripravimo zasaditveni načrt, kar pa je s številnimi, tudi brezplačnimi aplikacijami na spletu zelo preprosta naloga. Na spletu poiščemo primerno aplikacijo, izberemo želene rastline, opredelimo, za koliko oseb bo služil pridelek, kako velike so gredice, in aplikacije vam že zrišejo načrt. Pri tem upoštevajte tudi, da bodo nekatere rastline med sezono nadomestile druge.
Kako bomo gredice vzdrževali?
Pogosto se novopečeni vrtičkarji sprašujejo, ali jim bo ob vseh drugih obveznostih uspelo gredice ohranjati v primerni kondiciji in bodo lahko sproti opravljali zahtevana vrtnarska dela. S primernim orodjem tudi to ni več težava, priporočamo pa vam, da si to orodje priskrbite na začetku, še pred glavno vrtnarsko sezono. Pozneje bo namreč manj časa in tako se bomo ujeli v sprotno »gašenje požarov«, ob takem tempu pa se lahko dogodi, da bomo ob koncu sezone malce boleče ugotavljali, da je bilo vrtičkanje bolj naporno, kot bi bilo treba.
Nujno orodje za vzdrževanje vrta med letom je vsekakor motika. Uporablja se za rahljanje tal po močnih poletnih nevihtah, ki hitro zbijejo tla. Z njo odstranimo tudi hitro rastoči plevel v spomladanskem in zgodnjepoletnem času. Takrat je plevel tudi največja nadloga na vrtu. Z motiko vdelamo v tla kompost ali kupljena organska gnojila. Odlična izbira je nihajna motika, ki zaradi svoje posebne oblike zahteva manj fizične moči kot pri klasičnem orodju in tako vrtnarjenje precej olajša. Omogoča nam zelo hitro odstranjevanje plevela in zagotavlja zelo dober stik s tlemi, kar vodi do boljšega rahljanja tal. Delo z nihajno motiko opravimo veliko hitreje in tako rekoč brez napora, zato je skoraj nepogrešljiv pripomoček v našem asortimentu vrtnega orodja.
Pomemben pripomoček je tudi vrtna lopata. Najpogosteje jo uporabljamo za kopanje lukenj, dvigovanje zemlje in odstranjevanje večjega plevela in drugih rastlinskih ostankov iz tal. Priporočljivo si je priskrbeti še manjšo vrtno lopatko, s katero bomo kopali luknje, v katere bomo sadili rastline. Najboljše je, da ima vrtna lopata kovinsko konico in leseno ali plastično ročico.
Vrtnarjenje ne gre brez vrtnih grabelj. To vrtno orodje uporabljamo za načrtovanje gredic, izravnavo površine tal ter pripravo gredice za setev in sajenje rastlin. Z njimi lahko odstranimo manjše kamne in druge rastlinske ostanke, ki bi lahko motili rast rastlin. Primerne so tudi za odstranjevanje odpadlega listja, drobljenje srednje velikih grud zemlje, kar nam omogoča boljši pretok zraka, vode in hranilnih snovi v tleh. Pri izbiri vrtnega orodja je pomembno izbrati kakovostno in trpežno orodje, ki bo zdržalo dolgo časa in bo učinkovito opravilo svojo nalogo.
Visoke grede in prikupne vrtne gredice
Visoka greda in vrtna gredica sta načina za gojenje rastlin na majhnih površinah vrtov ali drugih urbanih okoljih, vendar imata nekaj pomembnih razlik. Visoka greda je utelešenje koncepta vrtnarjenja na majhnem prostoru. Gre za kovinsko, leseno ali plastično strukturo, ki jo napolnimo z vrtno zemljo in substratom za rastline. Visoka greda je običajno postavljena na trdno osnovo in omogoča boljši pretok zraka in drenažo. Zato so korenine rastlin v visoki gredi bolj zdrave in rastline lahko bolje uspevajo. Visoke grede imajo tudi višjo stopnjo produktivnosti kot navadne gredice, ker omogočajo večjo gostoto sajenja na eni površini.
Vrtna gredica je bolj tradicionalen način gojenja rastlin na vrtu. Gre za pravokotno površino na tleh, kjer se rastline gojijo v vrstah ali krogih. Gredice so pogosto obdane z lesenimi okvirji ali ograjo, da se prepreči zaraščanje s travo, poleg tega jih tako tudi zavarujemo pred našimi hišnimi ljubljenčki. Vrtne gredice običajno pripravimo s čiščenjem tal, dodajanjem gnojila in mešanjem zemlje, da zagotovimo kakovostno zemljo za rastline. Priprava in vzdrževanje vrtne gredice je enostavnejše, ni potrebe po nakupu dodatne zemlje in substrata, kar pomeni manjše stroške. Zelo pomembno je tudi to, da vrtna gredica ob primerni zastirki potrebuje manj zalivanja.
Posadimo prve rastline!
Po pripravi gredic in po tem, ko smo pripravili zasaditveni načrt, že lahko začnemo saditi rastline. Uporabimo lahko sadike, ki jih kupimo v vrtnarijah; če želimo nekoliko prihraniti in razvoj zelenjadnic spremljati od začetka, pa se lahko poigramo s setvijo neposredno na gredice. Pred tem seveda na semenskih vrečkah preverimo, kakšna je priporočena temperatura zemlje za začetek setve, upoštevamo pa tudi sadilne razdalje, ki so skoraj vedno opredeljene na vrečkah.
Po sejanju gredice redno zalivamo in odstranjujemo plevel, da se ne bi preveč razširil. Ko boste čakali na začetno rast, naj vašo nestrpnost prežene misel, da je ekološko pridelana hrana res pravo zeleno zlato, ki ima neprimerljivo večjo nutricistično vrednost kot zelenjava, ki jo kupimo v trgovinah, zato se vsekakor splača malce potruditi in potrpeti.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
