Tujerodni ploski črvi – ste jih že opazili?
Delo na domačem vrtu se je že začelo in zunaj preživljamo vse več časa. Tudi tisti, ki nimajo vrta in skrbijo le za sobne in balkonske rastline, imajo dovolj dela. Pri delu z rastlinami moramo biti seveda pozorni na škodljivce, ki jih je treba sproti zatirati, da naše rastline ostanejo zdrave in lepe.
Pozornemu vrtnarju so škodljivci večinoma dobro poznani, a kaj ko se pojavljajo vedno novi, na katere sprva morda nismo pozorni, vsaj dokler ne začnejo povzročati škode.
Med (po velikosti) večjimi škodljivci so nam polži – tako tisti s hišicami kot goli – večinoma dobro poznani. V zadnjem času pa je čisto mogoče, da se bomo srečali z živalmi, ki so k nam prišle šele pred kratkim – kopenskimi ploskimi črvi iz skupine vrtinčarjev. Njihovo pojavljanje je povezano predvsem z nakupom rastlin v vrtnarijah, od koder pripotujejo od drugod prek zemlje v obliki jajčec ali mladih osebkov.
Kako jih prepoznamo?
Vrtinčarji so razmeroma podolgovati, mehki, ploščati nevretenčarji, ki živijo v vodi ali tleh, ter so v daljnem sorodstvu z zajedavskimi sesači (metljaji) in trakuljami, a na srečo med njimi ni zajedavcev. Kopenski vrtinčarji nekoliko spominjajo na pijavke, vendar nimajo priseskov, od deževnikov pa se razlikujejo po tem, da nimajo kolobarjasto členjenega telesa. Zamenjamo jih lahko tudi z golimi polži, vendar so bolj ploščati, ožji in daljši. Nekateri kopenski vrtinčarji iz skupine kladivastih črvov imajo značilno oblikovano kladivasto glavo, po kateri jih zlahka prepoznamo. Ti imajo razmeroma dolgo telo – lahko tudi prek 20 centimetrov (nekateri izjemni primerki dosegajo tudi 50 cm!). Na prvi pogled lahko spominjajo na mlade slepce, saj so tanki in dolgi. Vsi kopenski vrtinčarji dihajo skozi kožo, iz katere izločajo sluz, zato je njihovo telo svetleče in vlažno.
Vrtinčarji so dvospolniki in se lahko razmnožujejo spolno, tako da proizvedejo več majhnih jajčec, ki preživijo v zemlji. Nekatere vrste se lahko razmnožujejo tudi z delitvijo telesa: če jih prerežemo na pol, lahko iz vsake polovice zraste nova žival, zato se jih nikar ne skušajte znebiti tako, da bi jih prerezali – s tem lahko povzročite, da se še bolj namnožijo!
Negativno vplivajo na ekosistem
Vrtinčarji so večinoma plenilci: plenijo majhne talne živali, kot so deževniki, polži in drugi nevretenčarji. Če se pojavijo v velikem številu, lahko zmanjšajo količino deževnikov in s tem oslabijo naravne procese v tleh ter tako negativno vplivajo na ekosistem. Nekatere vrste, kot je rastlinjaški vrtinčar (Bipalium kewense), vsebujejo močan strup tetrodotoksin (enak strup vsebujejo smrtno strupene ribe napihovalke), ki ohromi plen in deluje kot obramba pred plenilci. V naravi imajo zato le malo naravnih plenilcev.
Čeprav za človeka ta strup verjeno nima hujših posledic, če se živali le dotikamo, pa rokovanje s ploskimi črvi kljub vsemu odsvetujemo. Če se jih želimo dotakniti, si nadenimo rokavice ali pa jih premaknimo s pomočjo paličic ali drugega orodja.
Zagotovo so tudi že v Sloveniji
V zadnjih 15 letih se število tujerodnih ploskih črvov v Evropi povečuje. Z akcijami ozaveščanja so v nekaterih državah, na primer v Italiji in Franciji, zbrali zelo veliko podatkov o njihovem pojavljanju. Najpogosteje so o prisotnosti poročali ljudje, ki so ploske črve opazili pri vrtnarjenju ali ob skrbi za lončnice. Čeprav nekatere vrste izvirajo iz tropskih krajev in zato ne prenesejo zunanjih zimskih razmer, jim notranji prostori in rastlinjaki vsekakor ustrezajo. Toplo in vlažno okolje je namreč zelo primerno za njihovo razmnoževanje. Manj občutljive vrste lahko vse leto preživijo tudi zunaj, obilno pa se začnejo pojavljati ob deževjih, ko se vreme otopli. Pri nas je to maja in junija ali zgodaj jeseni.
V Sloveniji so ploske črve iz skupine vrtinčarjev opazili le nekajkrat, večina najdb prihaja iz Primorske in Dolenjske: mnogočrtnega vrtinčarja (Diversibipalium multilineatum) so našli v Novi Gorici in njeni okolici v letih 2023 in 2024 ter v Dolenjskih Toplicah leta 2023, obstaja tudi podatek za ploskolistega vrtinčarja (Obama nungara) za Koper iz leta 2023.
Mnogočrtni vrtinčar (podoben mu je rastlinjaški vrtinčar) ima značilno kladivasto oblikovano glavo. Obe vrsti imata dolgo, tanko, sploščeno telo z vzdolžnimi temnejšimi črtami, v dolžino lahko dosežeta tudi več kot 25 cm. Živita v vlažnih, senčnih okoljih, pogosto na vrtovih, kjer se hranita z deževniki in drugimi talnimi nevretenčarji. Ploskolisti vrtinčar je precej drugačen. Ima podolgovato in sploščeno telo, dolžine do 7 cm. Je krajši in širši. Barva je lahko različna, pogosto rjavkasta z značilnimi vzorci, ki spominjajo na listje. V Evropi so ga opazili na vrtovih in kmetijskih površinah, kjer se hrani predvsem z deževniki in kopenskimi polži.
To je le nekaj izmed vrst, ki jih lahko pričakujemo v Sloveniji. Glede na podatke iz drugih delov Evrope smo prepričani, da se tudi pri nas pojavlja več vrst, kar pa moramo še raziskati. Pri raziskovanju se raziskovalci z Univerze na Primorskem obračamo tudi na bralce revije Rože & Vrt: izkušnje iz drugih držav kažejo, da je sodelovanje državljanov ključno za boljše poznavanje razširjenosti teh tujerodnih vrst. Izjemno bomo veseli vaših shranjenih vzorcev – o načinu pošiljanja se bomo dogovorili z vami osebno.
Kaj storiti, če jih opazite?
1. Ne dotikajte se jih z rokami, temveč jih privzdigujte s pomočjo manjših paličic: nekateri ploski črvi lahko izločajo toksine.
2. Zabeležite opažanje: živali fotografirajte in jih, če je mogoče, ujemite v zaprto plastično ali stekleno posodo. V posodo dodajte nekaj plasti navlaženih papirnatih robčkov in jih shranite v hladilnik.
3. Sporočite opažanje na enega izmed spodnjih načinov: prek elektronskega sporočila na ploskicrvi@upr.si, prek Facebook skupine Tujerodni ploski črvi v Sloveniji, prek obrazca https://forms.office.com/e/MAKv9LWgxb ali na stacionarni telefon (05 663 58 07; med delovniki).
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
