Vrtni travnik je trajnosten projekt in ne zapleveljena trata
Žametno zelena in vedno lično pokošena trata je sicer sinonim za urejene sodobne vrtove, a počasi se to spreminja. Razvija se nov trend urejanja vrtov, ki ga v tujini poznajo pod imenom »meadowscaping«. Morda bo prepričal tudi vas?!
Kaj je »meadowscaping«?
Po dobesednem prevodu iz angleškega jezika »meadowscaping« pomeni »urejanje travnikov«. In tudi v resnici gre prav za to, še več, v praksi »meadowscaping« pomeni prehod s klasične, negovane trate na bolj naravno, biodiverzitetno bogato alternativo – pisan travnik, v katerem prevladujejo pisane avtohtone rastline. Tako namesto monokulturne trate, ki zahteva veliko vzdrževanja, škropljenja in zalivanja, uredimo pisano travniško površino po vzoru prerijskih pokrajin.
Pri tem je treba poudariti, da je prehod premišljen in zahteva postopne korake, od odstranjevanja obstoječe trate do sejanja ali polaganja novih površin in nato nege, dokler se mlade rastlinice povsem ne ukoreninijo. Vsekakor ne gre za to, da bi našo obstoječo trato preprosto prepustili, da jo prerastejo pleveli, ampak gre res za namerno vrtno oblikovanje, lahko bi rekli celo umetnost spreminjanja klasičnih zelenic v divje razraščene travnike prerijskega stila. Ta pristop ne le da preoblikuje estetiko naših vrtov, temveč prinaša tudi ekološke in praktične koristi.
Dobra novica je še, da ideja o cvetočem travniku ni »rezervirana« le za velike vrtove. Tudi manjši mestni vrtovi ali celo kotiček na dvorišču se lahko preobrazi v cvetočo oazo. Prilagoditi je treba zgolj izbor rastlin in oblikovanje prostora – prerijski stil ni strogo določen, ampak se lahko zlije z obstoječim vrtom.
Zakaj bi trata morala postati travnik?
Videz žametne »angleške« trate je, priznajmo, našim očem v prav poseben užitek. A če smo pošteni, je to povsem umetno vzdrževan dodatek v našem vrtu, estetski »implantat«, ki smo si ga zamislili ljudje v svoji težnji po popolnosti. Razen videza taka trata nima nobene povezave s popolnostjo, ravno nasprotno. Je pravzaprav zelena puščava, ki zahteva ogromno dela, vode in gnojil, a ne ponuja skoraj ničesar koristnega za biotsko raznovrstnost.
PREBERITE TUDI:
- Lahko uredimo vrt tudi brez hrupa?
- Kako zarobiti travo?
Kot ste verjetno lahko opazili v praksi, je v zadnjih letih praktično nemogoče doseči njen popoln videz. Vremenske skrajnosti lahko v le nekaj urah uničijo celoten naš trud in naš zeleni ponos vedno znova spremenijo v pekoč poraz. Po drugi strani takšna trata deluje kot zelen beton, meteorne vode ne »požira« in tako ob močnih deževjih prav nič ne pomaga pri preprečevanju poplav – k njim celo prispeva.
Po drugi strani so cvetoči travniki toliko bolj preprosti, saj so pač del narave in so prilagojeni vsemu, kar se v naravi dogaja. Ko se odločamo za rastline, s katerimi bomo oblikovali takšen travnik, je poudarek na avtohtonih vrstah, ki so prilagojene lokalnemu podnebju in bolje prenašajo sušo, vročinske valove in tudi druge vremenske skrajnosti. Take rastline imajo močnejši koreninski sistem, zato izboljšujejo zdravje tal in preprečujejo erozijo, zahtevajo pa tudi veliko manj vode kot klasična trata in zato ne potrebujejo tako pogostega zalivanja. Ko so rastline dobro razvite, travniški vrt zahteva le minimalno vzdrževanje, celo kosimo le enkrat ali dvakrat letno.
Še posebej pomembno je, da travniški vrtovi prispevajo k biotski raznovrstnosti. Cvetoče travniške bilke privabljajo številne opraševalce in koristne žuželke, hkrati se skozi letne čase ves čas spreminjajo in tako ustvarjajo vedno dinamičen, dišeč ter vizualno zanimiv vrt. Odrečemo se »poštrikanosti«, a v zameno dobimo cvetočo oazo, ki vsak dan ponuja novo zgodbo …
Kako se lotiti preobrazbe klasične trate?
Kot že rečeno, zasajevanja travnika se moramo lotiti načrtno in si za to vzeti dovolj časa, ni pa nujno, da takoj preobrazimo celoten vrt ali trato. Začnemo lahko z majhnim kotičkom, na primer z 2 x 2 metra, in opazujemo, kako se izbrane rastline vedejo. V vsakem primeru moramo najprej primerno pripraviti podlago, na kateri bomo sejali travniške rastline. Obstoječo trato moramo odstraniti, lahko jo tudi pred začetkom sezone obložimo s kartonom ali črno folijo, da do sejanja travniških rastlin v celoti odmre. Tla prerahljamo in po potrebi dodamo kompost, čeprav večina travniških rastlin uspeva tudi v manj bogatih tleh.
Največji izziv je gotovo pravi izbor rastlin. Nekaj semenskih hiš sicer tudi v Sloveniji ponuja mešanico semen za naravne travnike, a izbira ni pretirano velika. Priporočljivo je tudi preveriti, koliko od vključenih rastlin je zares avtohtonih … Najlažje je, da se odpravimo do lokalnega kmeta, za katerega vemo, da ima lep travnik za pašo in da na njem ne uporablja gnojnice. Prosimo ga, da nam odstopi nekaj senenega drobirja s pašnika in ta nam lahko služi za osnovo.
Ni pa nujno, da je naš vrtni travnik sestavljen le iz enoletnih trav in travniških cvetlic. Pravilo celo pravi, da naj bodo ti travniki sestavljeni iz razmerja 60 odstotkov travniških rastlin ter 40 odstotkov trajnic in divjega cvetja. To razmerje lahko glede na svoje želje tudi prilagajamo. Pomembno je, da si odgovorimo na vprašanje, ali želimo, da travnik ostane zanimiv v vseh letnih časih – če je tako, bomo izbrali več trajnic, ki svojo lepoto kažejo tudi pozimi.
Nadvse pomembno je, da prednost damo avtohtonim rastlinam, saj so prilagojene lokalnim podnebnim razmeram. Med trave spadajo navadna šopulja (Deschampsia cespitosa), rdeča bilnica (Festuca rubra) in prerijska kapusnica (Sporobolus heterolepis), ki tvorijo gosto osnovo in preprečujejo razraščanje plevela. Med cvetlice vključite navadni rman (Achillea millefolium), travniško kaduljo (Salvia pratensis), marjetico (Bellis perennis) in deteljico (Trifolium pratense), ki privabljajo opraševalce in cvetijo v različnih obdobjih. Za dodatno barvitost lahko dodamo črni teloh (Helleborus niger) in avrikelj (Primula veris), ki zgodaj spomladi oživita vrt. Če že izberemo tujerodno rastlino, naj bo neinvazivna, prilagodljiva našemu območju in naj ima vsaj neko korist za divje živali. Eksotičnih rastlin se izogibamo, saj te praviloma našim opraševalcem niso zanimive in tako ne ponujajo večjih koristi.
Pomembno je, da izberemo rastline glede na specifične razmere svojega vrta – sončno ali senčno lego, vlažnost tal in izpostavljenost vetru. Če imate bolj mokra tla, razmislite o močvirski milnici (Saponaria officinalis) ali navadnem trstikovcu (Phalaris arundinacea), če je vaš vrt na poplavno bolj nevarnem področju, lahko del travnika uredite v »deževni vrt«. Slednji je nekoliko nižje področje, v katero zasadimo rastline z zelo globokimi rastlinami, ki pomagajo, da se dež oziroma meteorna voda lažje vpije v tla. Poleg tega, da take rastline izboljšujejo strukturo tal, tudi filtrirajo vodo in tako posredno pomagajo pri skrbi za čisto podtalnico.
Najbolj ekonomično je, da rastline sejemo, lahko bi jih sicer sadili kot sadike, a čeprav slednje zagotavlja hitrejši vizualni učinek, lahko zajetno izprazni naš bančni račun. Pri sajenju semen moramo računati, da bo travnik potreboval približno tri leta, da bo dosegel svoj končni videz in bodo rastline lahko uspevale brez naše pomoči. Priporočljivo je sejati jeseni ali zgodaj spomladi, da semena optimalno vzklijejo.
Vzdrževanje travnika
Kot rečeno, travniški vrt potrebuje čas, da se vzpostavi in razvije v stabilen ekosistem. Potrebovali bomo nekaj potrpežljivosti, prva tri leta bomo morali tudi paziti, da pleveli ne bodo prevladali nad posajenimi rastlinami. A naj vas to ne prestraši. Pri sejanih travnikih nadzor nad pleveli navadno lahko ohranimo z malce bolj pogosto košnjo (kosimo na cca 10 cm višine), pri zasajenih pa si pomagamo z zastirko in ročnim odstranjevanjem najbolj trdoživih vsiljivk.
Po približno treh letih se rastline toliko razrastejo, da vzdrževanje skoraj ni več potrebno. Po potrebi pokosimo le enkrat poleti in morda še jeseni, pomladi pa pograbimo ter odstranimo odmrlo vegetacijo. Kaj pa zalivanje? To je potrebno le v skrajno sušnih obdobjih. In gnojenje? Slednje je povsem nepotrebno, saj travniške rastline uspevajo tudi v revnejših tleh.
Dodajanje strukture v divji videz
Čeprav je travniški videz bolj naraven in za marsikoga celo nekoliko »divji«, to še ne pomeni, da ga ne moremo usklajeno »zliti« z ostalimi deli vrta. Najlažje to naredimo tako, da na njem uredimo prostor za počitek, če nič drugega, kakšno lično klopco ali drugačno sedalo, do katerega iz različnih koncev vrta po travniku vodijo neformalne poti. Slednje seveda niso uhojene luknje med razraslimi travniškimi bilkami, ampak jih uredimo s pomočjo pohodnih plošč. Te so lahko kamnite, morda tudi lesene, za večjo vzdržljivost in lažje vzdrževanje lahko izberemo umetne materiale, ki pa naj čim bolj spominjajo na les ali druge naravne elemente.
Za več dinamike in predvsem večjo sezonsko zanimivost lahko v družbo izbranih rastlin postavimo subtilen vrtni dekor. Tako poskrbimo za mini središčne točke, ki pomagajo tudi izpostaviti izbrano skupino rastlin. Pri tem ni nujno, da se omejimo zgolj na videz savanske pokrajine, kjer prevladujejo trave z visokimi, vitkimi in zračnimi stebli. Travnik je lahko tudi mnogo bolj dinamičen – na določenih delih je lahko zasajen samo s trajnicami, ki imajo povsem drugačno listno strukturo in tudi bolj živahne barve. Igramo se lahko s kontrasti, za še več usklajenosti pa iščemo barvne ali teksturne odmeve, ki divji videz naravno urejajo.
Pobuda za več naravnih vrtov
V številnih državah po svetu »meadowscaping« že pridobiva veljavo, v Sloveniji pa se zavedanje o njegovih prednostih šele prebuja. Spodbudno je, da nekatere pobude prihajajo celo z občinskih strani, kjer urbanisti poskušajo dobre primere predstaviti prek urejanja javnih površin v cvetoče travnike. Vsekakor je tako prav in upamo, da se bo nad to prakso navdušilo tudi vse več slovenskih vrtoljubcev. Naša rodovitna tla in ugodno podnebje omogočata uspevanje pestrega nabora rastlin, ki so prilagojene lokalnim razmeram, prav tako je prehod na cvetoč travnik idealen za tiste, ki si želijo zmanjšati čas in stroške, namenjene vzdrževanju vrta, saj zahteva le minimalno nego, ko je enkrat vzpostavljen.
S pravilnim načrtovanjem in potrpežljivostjo lahko ustvarimo prostor, ki bo bogat v barvah, poln življenja in skladen z naravnimi procesi. Namesto da bi skrbeli za popolnoma negovano trato, lahko uživamo v naravni lepoti travniškega vrta, ki prinaša koristi tako ljudem kot naravi. S svojo zasaditvijo lahko postanemo del širšega gibanja, ki spodbuja trajnostno vrtnarjenje in vračanje narave v urbano okolje.
Hvalimo in spodbujamo
Posebno pohvalo si zasluži Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), ki zavzeto že četrto leto zapored ozavešča o pomenu sajenja medovitih rastlin in ohranjanja narave za čebele, metulje ter druge opraševalce. Tudi letos je zadnjo soboto v marcu pripravila projekt Dan sajenja medovitih rastlin, ki se je v tem času že vidno razširil ter pridobil številne podpornike doma in v tujini. Pomembno vlogo pri uspešni izvedbi imajo tudi donatorji in sponzorji, ki prispevajo sredstva in sadike za sajenje.
Uspešna delitev sadik medovitih dreves med občinami
Letos so izvedli obsežno akcijo razdelitve sadik medovitih dreves med slovenske občine. V sklopu projekta je bilo razdeljenih kar 3500 sadik srebrne lipe (Tilia tomentosa) in 850 sadik jablane (Malus domestica), ki bodo v prihodnjih letih krasile in medile po vsej Sloveniji.
Pri projektu je sodelovalo 70 občin, v ČZS pa verjamejo, da se jim bo v prihodnosti pridružilo še več lokalnih skupnosti. Občine imajo še vedno možnost povezovanja s čebelarskimi društvi in sodelovanja v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje sadik medovitih rastlin, ki ga je razpisalo ministrstvo.
Partnerstvo za medeno prihodnost
Skupaj z dolgoletnim partnerjem je ČZS tudi letos v okviru projekta Skrbimo za medeno prihodnost podprla Dan sajenja medovitih rastlin in zagotovila posebne pakete za delavnice sajenja medovitih rastlin, namenjene 176 čebelarskim krožkom po vsej Sloveniji. Skupaj so razdelili 528 vreč substrata (20 l), 704 pakete semen bazilike, 704 pakete semen modrega glavinca, 704 pakete semen origana, 704 pakete semen sivke.
Otroci so skupaj s čebelarskimi mentorji posejali semena v lončke, jih označili in zdaj spremljajo njihovo rast bodisi doma bodisi v šoli. Mentorji, ki so sodelovali v projektu, si zaslužijo prav posebno zahvalo, saj pomen o sajenju medovitih rastlin in varovanja narave prenašajo na mlade generacije, ki bodo gradile našo prihodnost.
Naj bo to spodbuda tudi za vse vas, ki prebirate ta članek – posadite medovito drevo ali medovito rastlino, povabite k temu še svoje bližnje in prispevajte k ohranjanju čebel ter drugih opraševalcev. Le z njihovo pomočjo bomo tudi v prihodnje uživali v bogatih in raznolikih darovih narave. Kot pravijo v ČZS: »Kjer vsak cvet šteje!«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
