Moj vrt ima načrt
Razmišljate o tem, da bi na novo uredili svoj vrt? Prvi korak je priprava premišljenega načrta. Preverite kaj vse je potrebno, da bo imel tak načrt zdrave temelje.
Idealno je, da v primeru novogradnje hiše vrt načrtujemo hkrati s hišo. To se še danes zdi številnim odveč, saj so popolnoma osredotočeni na bodoči dom, okolica pa bo pač počakala. V resnici pa je ureditev okolice tesno povezana s hišo, saj lahko le ob hkratnem načrtovanju dobro izkoristimo danosti okolice: kje bo parkirišče, kam umestiti zelenjavni del vrta, kam postaviti teraso, kakšna bo ograja (ali živa meja) okoli našega zemljišča itd. Pri analizi prostora se moramo zavedati, da imamo danosti, na katere ne moremo vplivati. Lahko le izkoristimo ali se ognemo dobrim ali slabim lastnostim teh danosti.
Različne podnebne razmere pri nas
Kljub majhnosti Slovenije vemo, da prav zaradi njene razčlenjenosti živimo v zelo različnih razmerah, ki segajo od hladnih, sneženih zim na Gorenjskem do vročih, suhih poletij v submediteranskem delu dežele. Resda smo spet doživeli eno od milih zim in gotovo se povprečne temperature zlagoma višajo, a med palmami na Obali in smrekovimi gozdovi v Kranjski Gori so vendarle precejšnje razlike.
Podatek o povprečnih temperaturah v posameznih letnih časih za izbrana območja zlahka najdemo na vremenskih spletnih straneh, prav tako podatke o količini padavin na naših mikrolokacijah. Osončeni del vrta bo narekoval izbiro prostorov, kjer se bomo zadrževali v toplih dneh leta, ob ustrezni zaščiti pred premočnimi žarki, ali pa bomo tja umestili zelenjavni vrt, vodni motiv ipd.
Če bo nova hiša z vrtom stala nekje, kjer podnebnih razmer ne poznamo, je vredno z računalniškimi programi ustvariti simulacijo razmer v okolici hiše, ob upoštevanju zgoraj navedenih javnih podatkov. Pri preurejanju obstoječega vrta pa bomo načrtovali na podlagi izkušenj, ki so se nabrale z leti. Prav minula leta so nam pokazala, da lahko marsikje pričakujemo močne vetrove, ne le burje na Krasu. Na teh območjih moramo torej razmisliti tudi o zaščiti vrta pred vetrom, ali z zasaditvijo strnjene rastlinske meje ali z ograjo, ki z nagnjenim gornjim delom vsaj deloma ublaži moč vetra.
Še bolj kot veter pa bosta na naš vrt vplivali količina in razporejenost padavin. Zadnja leta se zdi, da se spreminja predvsem razporeditev, bolj kot sama količina. Seveda lahko morebitna sušna obdobja prebrodimo z napeljavo sistema za zalivanje, tako na trati kot med vrtninami. A še pomembnejši sta ustrezni izbor rastlin, pa tudi umestitev delov bivalnega vrta, kot so terasa, igrala, parkirišče ipd.
Pri padavinah ima prav tako pomembno vlogo sestava tal. V peščenih tleh bo padavinska voda hitro odtekala, glinena ali ilovnata tla bodo vodo zadrževala dolgo. Peščena prst bo morda zahtevala namakanje, ilovnata pa odvodnjavanje.
Kako je zemljišče oblikovano?
Pri oblikovanju hišne okolice moramo upoštevati, ali je zemljišče ravno ali nagnjeno, v katero smer neba je obrnjeno, poznati pa moramo tudi sestavo tal. Nagnjeno ali celo strmo zemljišče sicer pomeni večji izziv za oblikovalca vrta, a hkrati ponuja več možnosti, kako narediti vrt zanimivejši. Postavitev opornih zidov, gradnja stopnišča ali klančine, izraba naravne vdolbine ali dolinice, oblikovanje teras – to je nekaj najbolj pogostih zamisli na zemljišču, ki ni ravno.
Ravno zemljišče pa moramo poživiti z razdelitvijo in določitvijo različnih vsebin. Samoumevno je, da zemljišču, ki je usmerjeno proti jugu, določimo drugačno vlogo in vsebino kot tistemu, ki gleda proti severu.
Na precejšnjem delu Slovenije prevladuje kraški teren, kjer posamične skale niso redek pojav. Takšni »dodatki« lahko obogatijo vrt, če jih znamo izkoristiti. Kraška tla imajo največkrat alkalno prst. Ravninska tla v Prekmurju so spet druga zgodba. Pred določitvijo, kaj bomo sadili, se vsekakor splača prst na vrtu poslati na analizo. Strošek je povsem zanemarljiv, če ga primerjamo s cenami sadik rastlin, ki jih bomo neuspešno sadili v zanje neprimerna tla.
Ponovimo: močno alkalna tla imajo pH- -vrednost med 9 in 8,1, alkalna tla imajo pH od 8 do 7,1, pH nevtralnih tal je 7, kisla tla imajo pH od 6,9 do 5, pH močno kislih tal pa je od 4,9 do 3. Alkalnost se povečuje z vsebnostjo apnenca, kislost pa raste z vsebnostjo organskih snovi. Tudi debelina prsti ni zanemarljiv podatek. Na tankih tleh drevnina ne bo uspevala, saj ne bo mogla razviti ustreznega koreninskega spleta. Torej nam tla tudi s tega vidika narekujejo izbiro zasaditve.
Danosti in želje v sestavljanki vrta
Vse to in še marsikaj drugega je osnova za oblikovanje načrta vrtne ureditve. Ta pa bo moral poleg zunanjih dejavnikov vključevati tudi želje tistih, ki bodo na vrtu bivali. Da bi izvedeli, kakšne so želje družinskih članov, ne bo zadoščal en družinski posvet. Kaj bi radi počeli, kaj jih veseli in kaj zagotovo ne, kdo in koliko se bo posvečal negi vrta; so otroci majhni ali že pred tem, da se odselijo … sto in ena zamisel se bo porodila, zato jih je bolje zbirati sproti in beležiti.
Poleg zasebnih prioritet bo treba upoštevati tudi skupne – kolikšno parkirišče potrebujemo, bo predvrt osvetljen, je žar obvezna sestavina (bodočega) vrta, imamo prostor (in sredstva) za bazen, kako je z mejami do sosednjih hiš, naj bo ograja zidana ali živa meja? Omenjena vprašanja še zdaleč niso vsa, temveč le nakazujejo, koliko različnih dejavnikov moramo upoštevati, preden nastane končni načrt. Katere (okrasne) rastline bo mama izbrala, je, po vsem tem, skoraj še najmanj pomembno …
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
