Lahko zmagamo v boju s strunarji in bramorji?
Strune in bramorji so škodljivci, ki zadnja leta naredijo veliko škode na naših vrtovih. Oba škodljivca sta se pri nas spet močno razmnožila, zato bomo verjetno tudi letos proti njima bili pravo vojno. V tej seveda lahko s pravimi ukrepi uspešno zmagamo, se moramo pa zavedati, da ne bo šlo tako zelo hitro in enostavno.
Sovražnika moramo najprej spoznati
Strune – Agriotes sp.
Prav pri zatiranju strun se še vedno dogaja, da so tudi nasveti v trgovinah za uporabo pripravkov proti njim pogosto povsem napačni. Treba je namreč vedeti, kdaj jih lahko »napademo«, da bomo uspešni. Strune so ličinke hroščev pokalic. V Sloveniji naj bi po raziskavah na Biotehnični fakulteti živelo 140 vrst različnih pokalic, od teh naj bi bile 4 vrste iz rodu Agriotes škodljive. Njihov življenjski cikel je zelo zanimiv in znanje o njem je treba izkoristiti pri zatiranju oziroma zmanjševanju tega škodljivca.
V tleh v prvem letu prezimijo odrasli osebki, hroščki, ki prilezejo na dan odvisno od vrste in temperatur zraka ter tal nekje v začetku aprila. Jajčeca odlagajo samičke v tla od konca maja pa do začetka julija. Rade imajo pokrita in vlažna tla, zato so zanje idealno okolje žitna polja, deteljišča in travniki. Kot se kaže v praksi, pa so očitno primeren prostor za njihove potomce tudi rahla in humozna tla na naših vrtnih tleh. Konec julija, lahko pa tudi vse do konca avgusta, se izlegajo ličinke prvega stadija, ki pa se prehranjujejo tako malo, da načeloma niso škodljive za naše rastline. Po krajšem prehranjevanju se ličinke v tleh levijo. V ugodni topli jeseni se proti koncu septembra in v oktobru prehranjujejo še ličinke drugega stadija, ki pa nas s škodo že bolj opozorijo nase.
Treba se je zavedati, da sta ta dva stadija najbolj občutljiva in jih z naravi ter našemu zdravju prijaznejšimi pripravki tudi najlažje zatiramo. Tako moramo uloviti ta pravi čas, da bi bili pri zatiranju najbolj uspešni. Ob tem spomladi ne hitimo, saj zato, da se prebudijo potrebujejo toplo zemljo, nekje okoli 10 oC, v jeseni pa gredo v globlje plasti zemlje takoj, ko se pričnejo temperature spuščati pod 5 oC. Zato je zatiranje ob prekopavanju prepozno.
Nič od napisanega v nadaljevanju tudi ne bo pomagalo, če strun ne zatiramo štiri leta zapored v času, ko so ličinke najbolj občutljive, to je levitev, ki poteka nekje od sredine aprila do sredine maja in jeseni ponovno v septembru.
Bramor - Gryllotalpa gryllotalpa
Bramor je sorodnik čričkov, murnov in ima tudi njim podobno oglašanje, le da pojem malce bolj v basu. Živi v tleh. Poglavitna prehrana bramorjev pa niso korenine rastlin, kot bi si mislili, ampak različni nevretenčarji. Korenine rastlin objeda le, če nima dovolj mesne hrane. Zato je ob primeru škode zaradi bramorja najprej treba razmisliti, če niste s svojim delovanjem morda preveč uničili raznih deževnikov, kačic in drugih žuželk pod zemljo …
Bramor se spomladi zbudi relativno zgodaj, zdaj se je sedaj že prebil iz zimskih prebivališč. Rad prezimi v kompostu ali v gnoju. Prav spomladansko gnojenje z gnojem je tako zelo pogost vzrok za naselitev te zanimive žuželke. Da bi se temu izognili, s kompostom ali gnojem raje gnojite jeseni in sicer še v toplem delu jeseni, v oktobru, takrat, ko bramor še ne odhaja prezimovat.
Samica konec maja in v juniju odloži 300 – 600 jajčec, gnezda so velika kakor kurje jajce. Nahajajo se nekje 50 cm pod globino na koncu izkopanih rovov. Ličinke se izležejo po dveh do treh tednih in so velike kot mravlje. Še dolgo se držijo skupaj, nanje pa pazi tudi samica. V tem času so najbolj občutljivi na zatiranje. Do spolne zrelosti potrebujejo dve do dve leti in pol. Najmanj tako dolgo jih tudi zatiramo z naravnimi pripravki.
Tretiranje z neekološkim pripravkom
Najprej se bom lotila neekološkega pripravka, katerega uporabo, razen res v primerih velike škode, sicer odsvetujem. Gre za pripravek z zelo zvenečim trgovskim imenom Agrostrun oz. Strunal. V resnici je to posebna oblika dušika, apneni dušik, ki pa se v stiku z vodo v prvem trenutku spremeni v strupen plin. Ta deluje negativno na vsa živa bitja v tleh, tudi bramorje, strune in jajčeca polžev. A ima veliko slabosti. Negativno deluje tudi na koristne glive, bakterije in žuželke. Druga njegova slabost je, da gre za dušik. Zato ga nikoli ne uporabljamo v jeseni, saj takrat rastline dušika ne bodo več predelale v listno maso, zato se bo kot onesnaženje izpiral v podtalnico. Za namen varstva rastlin ga, če je le mogoče, uporabljajte tako le spomladi. Če je težava res huda, ga lahko uporabite še z pozni jeseni, čim prej v septembru, po tem pa na tretirana mesta posejte kakšno rastlino za zeleni prodor, ki bo dušik vsaj deloma počrpala. Izberite prezimne sorte - pšenico, ozimno grašico, oljno ogrščico, belo gorjušico …
Zato, da bo pripravek res deloval, je treba gredico pred uporabo dobro pripraviti. Plin namreč v grude ne pride, zato bodo tam predvsem male strune na varnem. Strune se namreč ne zadržujejo na praznih gredah, saj tam zanje ni hrane, zato pa ob robu praznih gredic v tla zakopljemo vabe, kot so narezane jabolka in krompir, da bodo strune na gredico, ki jo želimo tretirati, tudi zares prišle. Dobro se je tudi prepričati, ali je trik deloval. Pod dveh dneh zjutraj pogledamo, ali so v naših vabah ličinke, če jih ni, to pomeni, da strune niso prišle in z uporabo tega pripravka bi na taki gredici naredili samo škodo in ne tudi koristi. Plin se namreč sprošča samo nekje okoli 14 dni, kasneje pa negativnega delovanja na škodljivce ni več, ostaja pa gnojilo – dušik za rastline.
Ob uporabi mora biti zemlja vlažna, temperature zemlje pa nad 10 oC, da bo plin dobro deloval. Pripravek potresemo po navodili po gredici, ga plitvo, do 15 cm globoko zadelamo v tla, po potrebi zalijemo in gredico po možnosti tudi pokrijemo s folijo ali agrokopreno, ki jo po tednu dni odstranimo. Na setev ali sajenje sadik počakamo tako dolgo, kot nam to narekujejo navodila, zapisana na embalaži. Glede na to, da bomo tla s tem pripravkom pravzaprav tudi pognojili, kasneje ne gnojimo več, tudi ne s hlevskim gnojem ali kompostom. Zaradi nekaterih škodljivih stranskih efektov, prav tako pa zaradi tega, ker gre seveda za mineralno, dušikovo gnojilo, uporaba apnenega dušika ni dovoljena v ekološki pridelavi. Kot sem že omenila, pa tudi sama njegovo uporabo bolj kot ne odsvetujem.
Naravni pripravki iz trgovin
V trgovinah se v zadnjih letih lahko kupi granulat, ki ima sicer samo odvračalno delovanje za strune in bramorje, a po izkušnjah zelo dobro deluje. Soil Tonic G. A deluje na osnovi zeolita, na katerega so vezani rastlinski izvlečki, ki odvračajo koreninske škodljivce. Sam zeolit se zelo priporoča, saj rahlja zemljo, v bližini korenin pa obdrži tako hranila, kakor molekule vode. Trdno veže nase težke kovine, ki postanejo nedostopne rastlinam. Ko pa so nanj vezani izvlečki rastlin, kot je to v omenjenem pripravku, deluje močno odvračalno na talne škodljivce, kar je bilo dokazano tudi v poskusih v Sloveniji. Skupaj z uporabo tekoče različice, s katero poškropimo tla okoli ogroženih vrtnin, ko opazimo škodo, se lahko postopoma, v nekaj letih talnih škodljivcev znebimo. Uporaba je po zagotovilu ponudnika dovoljena tudi v ekološki pridelavi.
Na oba talna škodljivca dobro delujejo tudi Pogača Neem. Slednjega lahko uporabite tudi za zatiranje voluharja. V tem primeru ga morate redno, mesečno dajati v njegove aktivne rove. To naredimo z votlo, do 5 cm debelo cevjo, ki jo zapičimo v jame voluharja. Vanjo nasujemo dve veliki žlici briketov. Ponavljamo ves čas, saj ima voluhar veliko območje, kjer živi in, ko uničimo enega, kmalu pride drugi.
Biotični pripravki
Nekaj let je bil pri nas za zatiranje strun registriran biološki pripravek na osnovi glivice Beauveria bassiana, soj ATCC 74040 Naturalis. Ta glivica preprosto okuži ličinke, ki zbolijo in propadejo. Žal ga letos v naših vrtnih centrih ni več moč najti, morda pa ga lahko poiščete v kakšni od tujih spletnih trgovin.
Za zatiranje bramorja (z delovanjem tudi na strune) imamo na razpolago še biotični pripravek, ki deluje tudi na porovo zavrtalko, to so entomopatogene ogorčice Steinernema carpocapsae. Sama bi kombinirala in uporabila še S. feltie. Pri uporabi je pomembno, da jih zatiramo takrat, ko so škodljivci najbolj škodljivi.
Pomembno je vedeti, da tako gliva kakor ogorčice za svoje delovanje in preživetje potrebujejo veliko vlage. Vedno tretiramo po dežju ali pa gredice pred uporabo izdatno zalijemo. Prav tako gliva in ogorčice živijo v zemlji, svetloba, še bolj pa sončni žarki, jih skoraj takoj uničijo. Zato tretiramo tik pred temo. Ker ne gre za drugim živim bitjem nevarne snovi, lahko z njima poškropimo cel vrt, sama svetujem, da poškropimo še vsaj meter okoli njega. Nič hudega, če je solata že za rezat, saj ne škodi nam, ljudem. Da bo na gredicah, kjer uporabimo ta pripravek, prisotnih čim več ličink, priporočam nastavljanje vab, narezanih jabolk, krompirja ali paradižnika. Zakopljemo jih 10 cm v zemljo.
Biotični pripravki dobro delujejo na nižje stadije ličink. Zato je treba tretiranje ponavljati vsaj tri do štiri leta za strune in vsaj dve leti za bramorja, da bo učinek na vrtu dolgotrajen.
Pomoč rastlin
Tudi pri bramorjih in strunah s žametnice in kapucinke velike vrtnarjeve zaveznice. Njihov vonj škodljivcema smrdi, zato naj bodo posejane povsod na vrtu. Posadite jih tudi na robove gredic, posebej krompirja in solatnic.
Najnovejša metoda, ki prihaja k nam iz Anglije in Nemčije pa je uporaba plinov, ki se sproščajo iz nekaterih rastlin, ko jih razrežemo in zakoljemo v tla. Največ teh plinov, to so predvsem indol, alkenil glukozinolat in izotiocianat, sproščajo rastline iz družine križnic. Zelo dobro se je izkazal postopek s podkopavanjem rastlinskih ostankov križnic. Kot vse kaže, so najučinkovitejši ostanki rukole in bele gorjušice. Ker je prva seveda preveč dragocena, da bi jo zakopavali v tla, pri nas pa brez težav pridemo do semena bele gorjušice, bomo v sredini avgusta posejali le to.
Nemci so ugotovili, da se največ za strune strupenih snovi sprosti iz mase, ki jo pokosimo in razrežemo tik pred cvetenjem rastlin. Takrat torej rastline pokosimo - na vrtu bomo verjetno uporabili kar vrtno kosilnico. Nato razrezano maso takoj plitvo zakopljemo v tla in vse skupaj dobro zalijemo. Plin se namreč prične sproščati šele, če je prisotna vlaga. Še boljši učinek dosežemo, če gredice nato pokrijemo s folijo, ki jo tam pustimo dva do tri tedne. Na tako obdelane gredice sadimo najbolj ogrožene vrtnine. Če vsako leto tako obdelamo eno gredico spomladi in eno v jeseni, bomo v nekaj letih vrt na naraven način očistili tega škodljivca, saj naj bi bil postopek učinkovit od 50 do celo 70 odstotkov. Tak postopek je relativno poceni in prav gotovo zelo uporaben, vendar ga moramo, tako kot vse ostale biološke načine, ponavljati večkrat.
Lovljenje v pasti
Bramorje lahko lovimo tudi v pasti. V rastni sezoni, zelo učinkovito je to v suši, v tla do roba zemlje zakopljemo plastične lončke in vanje do polovice nalijemo vodo. Ko bodo bramorji prišli piti, se bodo ujeli in utopili. Vsak dan preverimo in jih odstranimo.
Kot sem omenila že prej, so učinkovite vabe za strune narezana jabolka ali krompir. Narezane koščke zakopljemo v tla, nato pa v koščke zapičimo palice, da bomo pasti naslednje jutro lahko našli. Vabe nastavljamo zvečer, čim bolj zgodaj zjutraj pa jih preverimo in škodljivce v njih uničimo.
Prav tako lahko naredimo past iz kalečega semena. Najbolje se obnese polovica koruznega in polovica pšeničnega zrnja. Pomešamo in damo v plastični lonček, ki ga ob straneh preluknjamo tako, da so luknje velike za debelino strun. Nalijemo toplo vodo in počakamo dva dni. Nato te lončke zvečer zakopljemo v tla, čez dva dni zgodaj zjutraj pa izkopljemo in uničimo vsebino.
Bramorje lahko lovimo tudi tako, da v rove vlivamo vodo. Potem čakamo, kje se bodo prikazali in jih hitro polovimo. Za to delo sta potrebna dva. Rove mu lahko tudi zasmradimo tako, da teden dni namakamo listje in cvetove bezga. Vsak dan namočeno premešamo. Po tednu dni precedimo in tekočino vlivamo v rove po celem vrtu. Pošteno mu zasmradimo življenje in običajno se potem umaknejo drugam. V juniju tudi iščemo njihova gnezda - preprosto sledimo rovom in slej ko prej se bo ta končal z gnezdom, kjer bodo junija že mladički. Malce kruto, a vseeno učinkovito – gnezda in mladičke z natančnostjo uničimo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
