Shutterstock

»Dokler se ne pojavijo težave, se delovanja oči večinoma zavedamo manj kot delovanja drugih telesnih organov. Ob telesnih naporih se hitro zavemo povečanega srčnega utripa in telesu privoščimo ustrezen počitek. Tudi ob prebavnih težavah bo večina pomislila, da je treba nekaj storiti. Ko zvečer začutimo utrujenost v očeh, pa si preprosto mislimo, da bo do jutra minilo,« v knjigi Svet je lepši brez očal (založba Mladinska knjiga) razmišlja Igor Drnovšek. Ste vedeli, da je veliko naravnih poti za izboljšanje vida?

V omenjeni knjigi smo izbrskali precej uporabnih vaj za izboljšanje vida, ki pa niso primerne zgolj za tiste, ki že nosijo očala in vidijo slabše. Vedno je bolje preprečevati kot zdraviti, in tako tudi v tem primeru velja, da bo redno izvajanje predstavljenih vaj še koristnejše, če prehitimo problem. Kdor vsakodnevno dolgo strmi v takšne in drugačne zaslone, preprosto mora nameniti nekaj pozornosti svojim očem. »Premislek o tem, kako jih uporabljamo, kaj počnemo narobe, kdaj je pravi oziroma skrajni čas za sproščanje oči, nas mora spremljati ves dan. Če bomo oči z vajo sicer sprostili, nato pa spet takoj začeli strmeti v zaslon, bomo precej manj učinkoviti, kot če bomo v nadaljevanju ob delu pozorni na pravilno telesno držo, umirjeno dihanje in pogosto utripanje.« Predvsem pa moramo vaje in nasvete redno upoštevati, svari Igor Drnovšek, če si želimo vidnega rezultata. »Tudi vrhunski učitelj iz vas ne bo naredil dobrega violinista, če bo vaša violina dan za dnem ostajala zaprta v kovčku, medtem ko boste vi od časa do časa zgolj pomislili na to, da bi jo bilo dobro kdaj uporabiti.«

Kakor se boste hranili, tako boste videli

Oči potrebujejo za dobro delovanje določena hranila. »Če bi spraševali ljudi na ulici, katera zelenjava najbolj koristi vidu, bi se najbrž večina odločila za korenje, saj so nas vendar tako učili od mladih nog. Res je, da vsebuje veliko karotenoidov, ampak še zdaleč ne dosega ohrovta ali špinače, pa tudi regrat je bogatejši vir vitamina A kot korenje. Ohrovt vsebuje največ luteina in zeaksantina, ki ju za vid potrebuje mrežnica oziroma njen osrednji del, rumena pega.«

Do zadostnih količin osnovnih hranil nam lahko pomagajo tudi zelenjavni sokovi. »A če želite, da se v soku ohranijo, jih morate uživati sveže. Sok pšenične trave, na primer, bo velik del vrednosti izgubil že pol ure po pripravi, po enem dnevu pa bo iz vseh sokov izginila večina koristnih učinkovin.«

Vaja 1: prebudimo občutek za podrobnosti

Dober vid ni odvisen zgolj od oči, temveč je tesno povezan z možgani. Vprašajte se, kaj si želite videti, pa je to v tem trenutku popolnoma nemogoče brez očal. »Zaprimo oči in iz spomina prikličimo podobe, povezane z našim odgovorom. Morda gre za povsem preproste podobe iz narave (cvetoče drevje, vzhajajoča luna z odsevom na morski gladini ...), ki pa jih bo v primeru močnejših okvar vida težko priklicati iz spomina. Lahko si pomagamo z namišljenim risanjem izbrane podobe: najprej si z zaprtimi očmi predstavljajmo belino praznega lista, nato pa postopoma dodajamo posamezne predmete, ki jih v mislih rišemo s čim intenzivnejšimi barvami. Ob vizualizaciji je dejavna predvsem desna možganska polobla, s čimer spodbujamo procese, ki se bodo sčasoma nadaljevali v podzavesti. Ko bodo predmeti v naši domišljiji začeli dobivati ostre obrise, bo jasnejši postajal tudi vid, ko bomo oči odprli.«

Vaja 2: sončna kopel

Nikoli ne glejmo v sonce z odprtimi očmi! Če pa jih zapremo in nato usmerimo proti sončni svetlobi, je to lahko koristno, zatrjuje avtor knjige. »Tako kot topel poletni dan na morju izkoristimo, da se prepustimo blagodejnim učinkom morske vode, bi morali vsak sončen dan (zlasti v mesecih, ki so z njimi bolj skopi) izkoristiti, da toplota sonca oblije naše oči. Preprosto spustimo veke in usmerimo glavo proti soncu. Predstavljajmo si, da je sonce v resnici velik cvet sončnice. Z zaprtimi očmi ga nekajkrat obkrožimo v obeh smereh, tako da nam ogreje vse dele očesnih zrkel. Nato glavo počasi obračamo od levega do desnega ramena, ob tem pa smo pozorni, da ramena in vrat ostanejo sproščeni. Dihanje naj bo umirjeno, nekoliko upočasnjeno. Nato glavo premikamo še navzgor in navzdol. Vedno smo pozorni, da se premika cela glava, oči pa so ob izvajanju ves čas zaprte in sproščene! Zamislimo si, da so na sončnico pritrjeni urni kazalci. Pomikajmo se od središča sončnice do številčnice na njenem obodu. Končajmo s 'stroboskopom': pred oko postavimo razprto dlan, tako da bo med prsti nekaj praznega prostora. Medtem ko zremo v sonce z zaprtimi očmi, dlan čim hitreje pomikamo prek očesa. Pri tem bomo imeli občutek hitro premikajočega se svetila. Premikajočo se dlan vračamo na isto mesto in počasi obračamo.

Nasvet: »Če se vam zdi svetloba po tem, ko zaprete veki, premočna in zato refleksno dodatno zapirate oči oziroma stiskate očesne mišice, počakajte na popoldanske ure ali dopoldanske ure naslednjega dne. Če redno uporabljate sončna očala, bo morda tudi zjutraj in zvečer svetloba za vas premočna, in takrat se lahko preprosto obrnete nekoliko vstran ali pogledate v nebo kar v nasprotni strani glede na lego sonca ter si sončnico predstavljate tam, kjer svetloba za vas ne bo premočna. Sčasoma se bo preobčutljivost zmanjšala.« Vajo zaključimo tako, da dlani postavimo na oči (jih popolnoma prekrijemo), spustimo glavo, sprostimo oči, nato pa umaknemo dlani in počasi odpremo oči (pri tem kajpak ne gledamo več v nebo) ter nadaljujemo dan.

NAMIG

Tudi zehanje je lahko koristno za vid, saj se aktivira solzna žleza (učinek je sicer kratkotrajen – podobno se nam zgodi po tuširanju ali plavanju), predvsem pa se sprostijo obrazne mišice.

 Pri delu z računalnikom poskrbite za pravilen položaj telesa!

»Če ste ob pogledu na zaslon prisiljeni dvigniti glavo, se ob tem vaše vratne mišice napnejo, kar posledično privede tudi do napetosti v očesnih mišicah. Ker je kakovosten vid tesno povezan s sproščenostjo očesnih mišic, boste morali bodisi znižati položaj zaslona ali pa zvišati položaj sedišča. Vsekakor naj bo zgornji rob zaslona približno v višini vaših oči. Rahlo spuščen pogled na zaslon blagodejno vpliva na sproščenost vratnih in očesnih mišic.« In še en koristen nasvet iz knjige: »Če vam prostor dopušča, postavite svoj računalniški zaslon pred okno. Pri dnevni svetlobi bodo oči imele največ možnosti, da ob delu z računalnikom ostanejo sproščene. Kadar se ne morete izogniti nočnemu delu za računalnikom, pa poskrbite, da bo v prostoru, v katerem delate, vključen vsaj še en dodaten vir svetlobe. S tem boste izboljšali delovanje robnega vida.«

Objavljeno v reviji Jana,  št. 15, 15. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana