Shutterstock

Dr. Michael Greger, zdravnik in avtor knjižne uspešnice Kako ozdravimo s hrano, je prepričan, da je tisto, kar si vsak dan postrežemo na krožniku, lahko bodisi pot do boljšega zdravja ali pa do bolezni.

V prvi vrsti nam svetuje manj mesa in občutno več antioksidantov. A brez skrbi, »ni vam treba natančno iskati z antioksidanti najbolj nabitih živil, kot da bi po košari češenj brskali za najsočnejšimi (čeprav imajo češnje na lestvici antioksidantov 714 enot), da povečate vnos antioksidantov. Dovolj je, če poskušate v vsak obrok vključiti različno sadje, zelenjavo, zelišča in začimbe. Tako stalno preplavljate telo z antioksidanti, da pomagate odvrniti možgansko kap in druge s starostjo povezane bolezni.«

Shutterstock

Pametni jedilnik

Če pametno jemo, se nam očitno ni treba pretirano ukvarjati z uživanjem prehranskih dopolnil. Dr. Greger nam priporoča antioksidante v ščepcu vsakega obroka. In to sploh ni tako zahtevno, kot si morda predstavljate! »Kategorija živil, ki imajo v povprečju največ antioksidantov, so zelišča in začimbe. Recimo, da pripravljate okusen in zdrav krožnik polnozrnatih testenin z omako marinara iz sušenih paradižnikov. Skupaj lahko obrok doseže okoli 80 enot antioksidantne moči (približno 20 enot iz testenin in 60 enot iz omake). Dodajte še za pest v pari skuhanih cvetk brokolija in dobili boste 150 enot. Ni slabo. Zdaj pa čez potresite še eno samo čajno žličko origana ali majarona; origano je slajši in ima blažji okus. Samo to lahko podvoji antioksidantno moč vašega obroka tudi na več kot 300 enot.

Kaj pa skodelica ovsenih kosmičev za zajtrk? Če dodate samo pol čajne žličke cimeta, lahko antioksidantno moč obroka zvišate z 20 na 120 enot. Z dodatkom samo ščepca nageljnovih žbic bo vaš povsem običajni zajtrk poskrbel za 160 antioksidantnih enot. Obroki, zasnovani na rastlinskih živilih, so že sami po sebi bogati z antioksidanti, toda če si vzamete trenutek in si malo začinite življenje, bo vaš obrok celo še bolj zdrav. Kaže, da prehrana, bogata z antioksidanti, varuje pred možgansko kapjo, ker preprečuje kroženje oksidiranih maščob v krvnem obtoku. Pomaga lahko tudi zmanjšati otrdelost arterij, preprečuje nastajanje krvnih strdkov ter pomaga zmanjšati krvni tlak in vnetje.«

Alzheimerjeva bolezen je neozdravljiva, vendar preprečljiva

»Raziskovalci vse bolj soglašajo, da je to, kar je dobro za naše srce, dobro tudi za našo glavo. Menijo, da ima mašenje arterij v možganih z ateroskleroznim plakom ključno vlogo v razvoju Alzheimerjeve bolezni.« Da bi to preprečili, nam predlagajo uživanje čim več zelenjave, stročnic (fižol, grah in leča), sadja (sploh jagodičevja) in polnovrednih žit, kar naj nadomesti meso in mlečne izdelke, ki naj se na krožnikih znajdejo le občasno, ne pa kot glavnina prehrane. Prav tako koristno je lahko pitje zelenega čaja, med začimbami pa so raziskave najbolj naklonjene žafranu in kurkumi. Če boste ob tem skrbeli še za urejeno raven holesterola, ste na dobri poti preprečevanja te bolezni. »Uživanje odvečnega holesterola, še zlasti pa transmaščob (skrivajo se v bureku, rogljičkih in podobni prehrani) in nasičenih maščob (v mesu, mlečnih izdelkih in predelanih živilih), lahko zviša raven holesterola v vaši krvi. Preveč holesterola v krvi ni samo glavni dejavnik tveganja za srčno bolezen, temveč je soglasno priznan dejavnik tveganja za Alzheimerjevo bolezen,« v knjigi zapiše Greger.

Shutterstock

Telovadite za boljši spomin!

Ne samo prehrana, obstaja še neka druga naložba v boljše zdravje in prepričani smo, da jo vsaj poznate, če že ne redno izvajate. »Za ljudi na robu umskih sposobnosti je tu vznemirljiva novica. V študiji, objavljeni leta 2010 v reviji Archives of Neurology, so raziskovalci vzeli skupino ljudi z blago kognitivno motnjo – tiste, ki začnejo pozabljati stvari ali se redno ponavljajo – in jim naročili, da so šest mesecev izvajali aerobno vadbo od petinštirideset do šestdeset minut na dan, štiri dni na teden. Nadzorni skupini so naročili, naj se v enakih časovnih obdobjih samo razteguje. Pred študijo in po njej so izvedli spominske teste in ugotovili, da se je v nadzorni (raztegovalni) skupini slabšanje kognitivnih sposobnosti nadaljevalo. Pri vadbeni skupini pa ne samo, da se jim stanje ni poslabšalo, celo izboljšalo se jim je. Telovadci so imeli na testu po šestih mesecih več pravilnih odgovorov kot prej, kar kaže, da se jim je spomin izboljšal.

Kot toliko drugih organov imajo možgani čudežno sposobnost, da se sami zdravijo, ustvarjajo nove sinaptične stike okoli starih in se na novo učijo. Toda samo če jih ne poškodujete trikrat na dan,« poudarja. »Polnovredna prehrana in telesna vadba vam morda ponujata najboljše upanje, da ostanete bistri in zdravi do pozne starosti.«

Objavljeno v reviji Jana, št. 10, 11. marec 2025.

Revija Jana je na voljo tudi v spletni trafiki. Vabljeni k branju!

revija Jana