Shutterstock

Ko smo vas pred časom vprašali, kaj vas najbolj skrbi, ste nam med drugimi zaupali, da se sprašujete, ali je ekološko pridelana hrana res bolj zdrava kot tista, ki se jo lahko prideluje z vsemi mogočimi pesticidi. Doc. dr. Martino Robačer s Katedre za ekološko kmetijstvo, poljščine, vrtnine in okrasne rastline na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo vprašali, s čim in kolikokrat je zares škropljeno ekološko sadje in zelenjava.

V ekološkem kmetijstvu ni bližnjic, poudarja. »Ekološko kmetijstvo spoštuje naravne procese in tako ohranja zdrava tla, zdrave rastline, živali in človeka. Prednost imajo preventivni ukrepi, kar pomeni spodbujanje odpornosti rastlin in živali.« To pomeni, da se ekološki kmetje trudijo, da škropljenje sploh ne bi bilo potrebno. »Temelj so zdravo, nerazkuženo ekološko seme, izbira odpornih sort, po možnosti avtohtonih, ustrezen kolobar, ki vključuje metuljnice kot glavni posevek, uravnoteženo gnojenje in uporaba koristnih organizmov.« Če se kljub vsemu temu pojavi preveč škodljivcev, imajo ekološki kmetje za škropljenje na voljo samo naravna sredstva, pri tem pa jih nadzirajo tudi odgovorne inštitucije. »Prepovedana je uporaba vseh kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin. Vsa sredstva, ki se uporabljajo v ekološkem kmetijstvu v Sloveniji, morajo biti registrirana.«

Škropijo izključno z naravnimi pripravki

V nasadu ali posevku in njegovi neposredni okolici ekološki kmetje venomer skrbijo za življenjski prostor koristnih organizmov, kar dosežejo z izmeničnim mulčenjem medvrstnega prostora in ohranjanjem mejic, živih mej, namestijo tudi drogove za ujede. Ti ukrepi so temelj ohranjanja ravnovesja, kar je ključ za uspešno ekološko pridelavo. Če se ravnovesje kljub vsemu poruši, pa je slovenski urad za varno hrano natančno določil, po katerih sredstvih lahko posežejo, kadar je treba. »Za škropljenje imajo na voljo minerale glin, alge, rastlinske izvlečke, žveplo, baker z omejitvami ... Možno je uporabiti tudi tako imenovane osnovne snovi, ki se sicer uporabljajo kot živila (mleko, lecitin, pivo, gorčična semena, kis ... ). Alge se uporabljajo kot biostimulatorji, gline preprečujejo vdor škodljivih organizmov v rastlino, žveplo je proti pepelastim plesnim in pršicam, pivo se uporablja v pasteh za polže, razredčeno mleko proti glivičnim boleznim in za razkuževanje orodja pred prenosom virusov.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 17, 29. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana