Shutterstock

V evropskih mestih se vse bolj prilagajajo podnebnim spremembam. Na Dunaju s subvencijami spodbujajo sajenje dreves in ozelenjevanje stavb, s čimer želijo poleti ohladiti razbeljeno mestno okolje. V Sloveniji so se pomembnega projekta lotili v Arboretumu Volčji Potok, in sicer so leta 2021 posadili Drevesa za prihodnost, kot so poimenovali nasad, da bi opazovali, kako v času spreminjanja podnebja uspevajo pri nas. Direktor Matjaž Mastnak nam je povedal, kakšne so prve ugotovitve.

»Vsi, ki se ukvarjamo z drevesi, že od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja opažamo, da se z drevesi nekaj dogaja. Poletja so postala bolj vroča in sušna. Ne sicer vsa, a vedno znova se pojavljajo taka, v katerih imajo drevesa težave, kako preživeti. Predvsem v vročinskih valovih temperatura nad 30 stopinj Celzija vztraja tudi po več tednov. Drevesa, ki so jih sadile prejšnje generacije, so ustrezala takratnemu podnebju, ko je bilo pozimi mrzlo, poleti pa manj vroče in sušno. Za drevesa je neugodna zlasti močna suša s hkratno veliko vročino. Ob visokih temperaturah pa so potrebe drevesa po vlagi večje, in če vode v tleh ni več, se začnejo sušiti deli krošnje ali cela drevesa. Ob nedavnih poletjih so se v Ljubljani sušile odrasle breze. Zelo slabo se godi tudi iglavcem. Drevesom, ki so bila včasih v mestih samoumevna, denimo divjemu kostanju, spremenjene podnebne razmere ne ustrezajo več,« pojasnjuje Matjaž Mastnak, univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva in direktor Arboretuma Volčji Potok. 

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Tu se nikdar ne počutiš osamljenega, vedno se lahko na koga obrneš

Mateja J. Potočnik

Veliko drevo je za 20 klimatskih naprav! 

»Če želimo v mestih imeti več dreves, bo treba izbirati drugačne vrste in sorte. Vloga dreves v mestih je namreč v pregretih poletjih neprecenljiva. Drevesa senčijo, obenem pa aktivno hladijo. Ko zaradi svojih življenjskih procesov oddajajo vlago, se namreč porablja toplota, zato tudi hladijo svojo okolico. Da bi v poletni vročini naredili mesta bivalna za ljudi, jih je nujno opremiti z drevesi. Če je asfalt ob osončeni stekleni izložbi segret na 45 stopinj Celzija, je lahko le nekaj metrov stran v senci drevesa prijetnih 25 stopinj. Drevesa hladijo, ne da bi porabljala elektriko! Če veliko drevo raste ob večstanovanjskem bloku, njegova senca zaleže za 10 ali 20 klimatskih naprav, a za to ne uporabi niti vata elektrike. Uporaba klimatskih naprav v mestih je pravzaprav potegavščina. Za to, da je v stanovanju hladno, je naprava vso toploto izčrpala na prosto in k temu dodala še svojo toploto, v katero se je spremenila električna energija. Več klimatskih naprav pomeni še večjo vročino v mestu!«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 11, 18. marec 2025.

revija Jana