Shutterstock

Svet se spreminja v bizaren resničnostni šov

Še pred časom je veljalo, da so bili pozornosti deležni ljudje, ki so lahko družbi predstavili svoje znanje in talente. Znan, prepoznaven, slaven je lahko postal le nekdo, ki je imel občinstvu kaj ponuditi. Danes se na spletnem odru drenja množica posebnežev, ki nimajo česa povedati in še manj pokazati, a se ne pustijo motiti. Kot bi začeli dirjati v nasprotno smer evolucijskega razvoja. Kaj jih vendar žene v grozljivo samosmešenje? »Vzgib je zelo preprost – želijo našo pozornost. Vse bolj namreč živimo v resničnostnem šovu. Na eni strani so ustvarjalci vsebin, na drugi pa tisti, ki jih konzumiramo. V poplavi najrazličnejših posnetkov se najbolj širijo vsebine, ki ne sodijo v javnost. Te so šokantne, pretresljive, izstopajoče, vznemirljive. In zakaj je takih posnetkov vse več? Zato, ker s šokantnimi vsebinami ustvarjalci dosežejo točno to, kar želijo – vašo pozornost,« pojasnjuje antropolog dr. Dan Podjed in poudarja, da živimo v času, ko si vsak domišlja, da je medij, celo mladina, ki s svojimi pametnimi telefoni ustvarja nepredstavljive vsebine.

Shutterstock

Grozljivi resničnostni šov

In kaj natanko se dogaja na TikToku? Na čem si pase oči mladina? Sprva vam podrobnosti nismo želeli opisovati, a kako boste kalvarijo jemali resno, če pa si niti predstavljate ne, o čem govorimo? Direktni bomo. Mladenič iz Slovenije, ki je zaradi svojega bizarnega vedenja postal »popularen« po celotnem Balkanu, v predvajanjih v živo recimo uživa fekalije, liže straniščno školjko in ponečedeno krtačko za čiščenje školjke, bruha, se opija do onemoglosti, groteskno kriči, spušča živalske zvoke, preklinja in celo fizično obračunava z očetom. Vsebina posnetkov nakazuje na duševne težave, skrb zbujajoče pa je tudi, da se je situacija v obdobju enega leta močno poslabšala, zlasti ker uporabniki družbenih omrežij fantovo potrebo po pozornosti še spodbujajo s tako imenovanimi donacijami. TikTok namreč ponuja možnost virtualnih daril, ki jih gledalci kupijo z resničnim denarjem in pošljejo ustvarjalcu med prenosom v živo. Ta darila se nato pretvorijo v t. i. diamante, ki jih ustvarjalec lahko zamenja za pravi denar. Gre torej za nekakšno digitalno obliko napitnine, ki pa pogosto vodi v milo rečeno strašljivo vedenje.

Usodna ekonomija pozornosti

Mar ustvarjalci bizarnih vsebin res ne premorejo niti kančka samokritike? Podjed meni, da je srž težave drugje. »Najbolj samokritični bi morali biti vzorniki, saj prav oni spodbujajo nastajanje tovrstnih vsebin. Pri tem imam v mislih tudi politike in ljudi, ki vladajo svetu. Samo poglejte, kako je Donald Trump prišel na oblast in postal najpomembnejša politična figura na svetu. Najprej zato, ker je bil 17 let zvezdnik resničnostnega šova Vajenec (The Aprentice). Na položaj se je že v prvem mandatu zavihtel s serijo šokantnih posnetkov na družbenih omrežjih, ko je ljudi žalil in uporabljal neprimerno izrazje. Ko vidiš, da uspe dobiti pozornost nekdo, ki govori, kot da je za šankom v sosednji gostilni, se zamisliš in rečeš, 'očitno je to edini način, da mi uspe,'« razlaga Podjed, ki poudarja, da smo sredi ekonomije pozornosti. Pozornost je postala ključna dobrina na tem svetu.

Idiokracija: bolj neumno, bolj se širi

»Pa ne govorimo samo o posameznikih, ki se razkazujejo po omrežjih, temveč predvsem o lastnikih teh omrežij, to je namreč njihov poslovni model. Bolj ko so podobe šokantne, bolj ko so žaljive in nenormalne, bolj se zdijo ljudem zanimive. Tudi raziskave kažejo, da so prav objave, ki ljudi razburjajo, bistveno bolj všečkane, deljene in komentirane. Vse bolj živimo v času idiokracije – bolj ko je podoba neumna in bedasta, prej se razširi.«

Kakšna je rešitev ter kako neumnosti vplivajo na publiko in izvajalce, pa si preberite v nadaljevanju prispevka  v reviji Jana,  št. 11, 18. marec 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana