Ne samo v filmih, predporočne pogodbe sklepajo tudi Slovenci
So predporočne pogodbe zaščita, posel ali recept za težave?
Resnična zgodba: ameriška znanca moje prijateljice imata v predporočni pogodbi zapisano, da morata vsaj trikrat na teden imeti spolne odnose. Ker moški ve, kaj potrebuje. Je kaj takega mogoče tudi pri nas? Kaj vse v predporočne pogodbe zapisujejo Slovenke in Slovenci?
Predporočno pogodbo ali pravilneje, pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, lahko dva skleneta pred poroko ali pa se zanjo odloči par, ki se sicer ne bo poročil, živi pa v zunajzakonski skupnosti. Ključno je, da si želita urediti premoženje oziroma ga zavarovati.
Tovrstna pogodba je v slovenskem pravnem redu ugledala luč z uveljavitvijo družinskega zakonika aprila leta 2019. V tistem letu je bilo sklenjenih 96 takšnih pogodb, v naslednjem letu 108, potem pa vsako leto več: 140 v letu 2022, 160 v 2023, 155 v 2024 in 41 letos (do 24. marca). Podatki torej nakazujejo, da predporočna pogodba tudi pri nas postaja bolj sprejemljiva, čeprav najbrž ne bi mogli reči, da je že povsem običajno predporočno opravilo.
Pomembno je vedeti, da mora biti tovrstna pogodba sklenjena v notarskem zapisu in da se vpiše tudi v register pogodb pri Notarski zbornici Slovenije. Za marsikoga bo presenečenje, da je register tovrstnih pogodb javno dostopen sleherniku – tako so povsem javni podatki o tem, kdo in kdaj je sklenil to pogodbo, celo naslov oseb. Prav javna dostopnost teh podatkov je po mnenju odvetnika mag. Damjana Merharja razlog, da se za tovrstne pogodbe ne odloči več ljudi. Njegova sodelavka, odvetniška pripravnica Tamara Miljanović, dodaja.
»Z vidika varstva osebnih podatkov je sporna tako javna objava imena in priimka kot tudi naslova pogodbenih strank v registru pri Notarski zbornici. Menim, da javna objava v registru pri Notarski zbornici krši 39. člen ustave oziroma da takšen ukrep (objava osebnih podatkov v celoti) ni sorazmeren in nujno potreben. S tem se dodatno krši tudi 9. člen Uredbe (EU) 2016/679, ki obravnava obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, kot je na primer spolna usmerjenost posameznikov. Slednje bi iz registra lahko razbrali – če bi istospolno usmerjeni osebi sklenili takšno pogodbo in bi ta bila vpisana v registru.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 1. april 2025. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
