Shutterstock

Bila sem še osnovnošolka. »Ne vem,« mi je odgovorila s pritajenim nemirom, jezo in zamero do mojega očeta. Vsakokrat so me ob tem spremljali skrb, strah in negotovost. Stalna notranja napetost … kaj bo po tem, ko se vrne domov? Glasen prepir? Pretep? Bodo leteli predmeti po stanovanju? Neznosna napetost v zraku. Tudi takrat, ko je bilo mirno obdobje, se nisem povsem sprostila.

Shutterstock

Bolečine iz otroštva

Vse skupaj se je začelo že mnogo prej z nekaterimi hudimi stvarmi, ki sta jih moja starša doživela v otroštvu. Svoj nemir, stres, močne občutke in tesnobo si občasno potešita z alkoholom še danes, ko sem stara 50 let. Danes vem, da nisem kriva za to. Ko sem bila še otrok, nisem razumela. Starša sta mi sporočala besedno in nebesedno, da sem jaz tista, ki sem drugačna, da je nekaj narobe z mano, da sem kriva, občutljiva, ker ne razumem njunih dejanj.  Po več kot 30 letih dela na sebi in truda, da bi presegla neprijetne občutke v telesu, duši, psihi in srcu, ter brezplodnih prizadevanj rešiti situacijo in svoje bližnje ne morem več. Vem, da si zaslužim mir, brezpogojno ljubezen, biti videna, slišana, razumljena, sprejeta. Učim se dati to sebi in se gibati v krogu ljudi, ki z mano ravnajo ljubeče. Zato ne morem imeti stika z njima. Preveč mi je bilo naloženo, zame je bilo škodljivo, nezdravo in zavajajoče. Želim se spočiti, bolj začutiti sebe, izbirati zame dobre odnose in postaviti drugim meje brez slabe vesti.

Prekinila sem stik z obema

Moja zasebnost je bila velikokrat kršena. Zelo težko se je bilo izviti iz nalaganja prevelikih odgovornosti zame, postarševanja, manipulacij, laži, pretvarjanja, skrivanja, prelaganja krivde name … Prekiniti stike s svojim vase zagledanim in občasno opitim očetom pred več kot desetimi leti je bilo zelo težko, saj on je bil »moj«. Prekiniti stike z roditeljico, mamo, »mojo«, je še mnogo težje.

Nadaljevanje zgodbesi lahko preberete v reviji Jana, št. 10, 11. marec 2025. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana