Pexels

"Preden se nama je rodila punčka, sem žal imela nekaj spontanih splavov, ki so mi jemali energijo, vsakič znova me je bolj skrbelo. Tudi to pot ni šlo zlahka, dvakrat sem bila v bolnišnici, na sredini so ugotavljali zastoj rasti, kar pa se je pozneje popravilo. Novorojenka je bila sicer drobižek, a je zdaj zdrava in popolna, jo pa res zelo čuvamo. Zdaj je stara dva meseca in je pravi zakladek, vsak dan znova sva z možem hvaležna zanjo in v našem novem življenju neznansko uživamo. Mož pogosto dela od doma, ne zdi se mu problem delati tudi zvečer in pravi, da predvsem zdaj, ko je očka, to ceni. Ogromno smo zunaj, radi se sprehajamo, tudi v ne prav visoke hribe smo že šli. Če postane lačna, jo podojim zunaj in smo vsi zadovoljni. Prej so me vsi strašili, naj se pripravim, da bom čisto neprespana in utrujena, da bo med nama zaradi naporov zaškripalo in podobno. Predvsem temu zadnjemu nisem verjela, ker se čudovito razumeva, in sem imela prav. Kot očka in partner se super obnese, vse delava oba, eden ali drugi, razen dojenja, seveda. Nikoli si nisem mislila, da je lahko tako lepo, kot je zdaj. Popolnoma sem spremenila svoja pričakovanja od življenja in se prilagodila njenemu tempu, preseneča me, da mi prav nič ni prenaporno. Odveč so mi le obiski sorodnikov, ki bi želeli priti, predvsem pa to, da bi jo hoteli imeti po rokah. Vsem sva že pred hčerkinim rojstvom sporočila, da želimo biti takoj po porodu nekaj časa popolnoma sami, da vzpostavimo svoj odnos v novem družinskem krogu, in le mama in tašča sta bili povabljeni, pa še onidve prve tri tedne ne. Drugih sva se morala kar naprej otepati, kar so nama večinoma zamerili. Označili so naju za čudaka, čutijo se odrinjene, opravljajo naju, ena od sestričen je celo rekla, da punčki škodiva in bo preveč razvajena. Smo čudni mi ali oni?"

Ema

revija Jana

Nosečnost je bila prežeta s strahom, kaj bo.

Vaše nosečniške izkušnje do te zadnje niso bile rožnate, saj ste imeli kar nekaj negativnih izkušenj z neuspešnimi poskusi, tudi ta nosečnost je bila burna in ni potekala tako, da bi se počutili v devetih nebesih. A to pot se je na srečo vse izteklo točno tako, kot je treba. Morda so prav te izkušnje povzročile, da želite deklico čim bolj zavarovati.

Želite ji omogočiti varno okolje in se odzivati na njene potrebe.

Uskladili ste se z njenim ritmom. Kako sem vesela, da vama gre v partnerstvu vse kot po maslu, predvsem pa dejstva, da se tega zavedate in cenite, kar se vama dogaja. Že to je varovalni dejavnik za vaš zakladek, kot jo ljubeznivo in upravičeno imenujete. Veseli me tudi, da sta z možem v starševstvu enakovredna in usklajenega mnenja, kar še krepi vajino partnerstvo in ne le starševstva.

Ustvarjate svojo rutino in svoj družinski ritem.

Vaša starševska vez je tesna in je trenutno najpomembnejša, saj punčki predstavljate ves svet in nima prav nobene potrebe po čem drugem. Najsrečnejša in najbolj umirjena je, kadar je z vami. Zanimivo je, da nekatere sveže pečene mamice komaj čakajo, da lahko otročka komu vsaj malo oddajo, da se posvetijo še čemu drugemu kot negi, kar je tudi popolnoma v redu, če je pri roki taka oseba, ki ji popolnoma zaupajo. Žal mi pa je, kadar jih vidim po nakupovalnih centrih, kjer novorojenčki nimajo kaj iskati, kjer jih vznemirja vrvenje in hrup ter na njih preži prenekatera okužba, ki starejšim ni nevarna, majcenim človečkom pa zelo.

Ni vam treba ustreči vsem.

Verjamem, da sorodnike mika popestovati in pocrkljati deklico in najbrž jemljejo vajino odločitev preveč osebno. Mirno jim povejte, da je ne ščitite pred njimi osebno, ampak da spletate neprecenljive vezi v vašem novopečenem osebnem krogu. To je vaša stvar, v katero se nima nihče pravice vtikati in za katero se vam ni treba nikomur opravičevati.

Zaupajta si in ne počnita stvari zaradi drugih.

Trenutno dajeta punčki točno tisto, kar potrebuje – svoj čas in energijo –, in gradita njen občutek čustvene varnosti.

Pozneje pa lahko svojo in dekličino socialno mrežo v svojem ritmu rahljate, seveda toliko, kot vam je udobno, in nikakor ne, da se ne bi zamerili drugim. Čeprav se mi zdi, da za to pri vas ni nevarnosti, da sta oba dovolj samozavestna v tem, kaj si želita, in da ne bi le ustregli drugim zaradi morebitne slabe vesti.

Videti otročka je njihova čustvena potreba.

Ob tem sta seveda vidva tista, ki postavljata meje. Če je deklica zdrava, ne vidim ovir, da je ne bi popestoval še kdo drug, seveda z umitimi rokami. In uvajanje novih, ljubečih oseb bo razširilo tudi njen socialni razvoj in učenje; vsakdo nekaj prinese, kakšen nov vtis in kakšno novo izkušnjo, tudi to bo deklici koristilo. Seveda počasi in z občutkom ter v vajinem ritmu.

Sčasoma le povabite še koga v vaš krog, z ljubeznijo in ne zaradi zunanjega pritiska.

Vse delajta v skladu s svojimi vrednotami. Popustiti pod zahtevami bi vam šlo na živce, kar bi občutila tudi dojenčica. Trenutno ste najpomembnejši vi trije, naj vam bo lepo. Srečno!

Eva

Objavljeno v reviji Jana, št. 27, 8. julij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana