Shutterstock

Največ težav imamo, ker za zemljo ne skrbimo kot dobri gospodarji. Zemlja mora biti odcedna, obenem pa mora biti sposobna poletne padavine zadržati v območju korenin. To dosežemo z ustreznim deležem zraka, vode in mineralnih delcev v tleh. Po domače povedano, zemlja mora biti prezračena, ne sme biti zbita, za to moramo skrbeti vse poletje. Za rast in razvoj pa korenine nujno potrebujejo tudi zrak. Tega potrebujejo tudi vsi mikroorganizmi, ki skrbijo za mineralizacijo, razpad organske snovi, s tem so rastlinam dostopna hranila. Brez zraka dalj časa uspevajo gniloživke, zato se začne gnitje korenin, razmnožijo se bolezni koreninskega oz. prevodnega sistema, rastline gnijejo in propadajo. To se je letos tudi dogajalo. Številni mi tožite, da je nekaj narobe s čebulo. Točno to se je zgodilo: neugodne vremenske razmere, žal tudi ne popolnoma zdrav čebulček, preveč časa zbita, nezračna zemlja, in zdaj se kažejo posledice, bela plesen na čebuli.

Pred dežjem je zemljo smiselno prerahljati

Omenjene težave bodo veliko manjše, če boste na vrtu znova oblikovali grede s trajnimi potmi. Naše babice niso zaman imele tako visokih gred, da se na kakšnem vrtu celo sklanjati ni bilo več treba. Tako voda ves čas odteka z območja korenin na poti. Hodimo samo po poteh, zemlja, kjer rastejo naše rastline, pa ostane lepo odcedna. Tudi pred dežjem je zemljo smiselno prerahljati, da čim več vode prodre vanjo in ne odbeži po zbiti površini. Poletne padavine so namreč zelo muhaste, pade lahko veliko dežja, a v kratkem času. Treba je narediti vse, da ga zadržimo čim več. Prvi odgovor na to je seveda dovolj organske snovi, tega na vrtovih navadno ne manjka, pred dežjem prerahljana, odprta zemlja in/ali organska zastirka, ne folija.

Gnojenje pri previsoki temperaturi povzroča dodaten stres

Marsikdo dela veliko napako, ker rastline v času previsokih, pa tudi prenizkih temperatur skušajo prisiliti k rasti. Zalivajo in gnojijo jih z različnimi dušičnimi in podobnimi pripravki. Najhujše so koprive. Mnogi menijo, da so čudežno zdravilo. Saj tudi so – a v dobrih razmerah za rast rastlin, ne pa v času, ko rastline zaradi neugodnih temperatur svojo rast upočasnijo, da izgubljajo čim manj energije in vode. Prav tako v takih razmerah ne uporabljamo pripravkov, ki vsebujejo aminokisline. Imam pa nasvet: pred začetkom stresa, ko se napove temperaturni skok navzgor ali navzdol, in tudi pred presajanjem sadik rastline na stres lahko pripravite prav z uporabo aminokislinskih pripravkov. Z njimi lahko zalivamo ali škropimo prek listov. To naredimo 24–48 ur pred napovedano vremensko spremembo. Prav posebej svetujem uporabo tega pripravka, če nam grozi toča. Delno nadomestilo je lahko pripravek iz cvetov ognjiča ali pripravek iz regrata. Te pripravke ponovno uporabljajte, potem ko se vreme ustali in lahko rastline spet rastejo v ugodnih razmerah. V času stresa pa rastlinam pomagamo samo s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Alge uporabite tudi po presajanju sadik in po poškodbah, ki jih povzročijo tako vreme kakor škodljivci. Šele ko z algami zacelite rane, spet uporabite vitaminske komplekse, aminokisline ali koprive.

Miša Pušenjak

Senčenje posevkov in zastiranje tal

Tudi rastlinam je vroče. Tako kakor mi imajo v močni sončni pripeki rade senco. Torej jim jo omogočimo. Posebej nujno je zasenčiti rastlinjake. Kar čeznje, še bolje pa pod stropom razpnite ustrezna senčila – mreže. Prav tako zasenčite poletne setve, saj seme ne kali, kadar je prehladno, kar veste, vendar tudi ne, če je prevroče. Ne senčimo s ploskim prekrivanjem tal, ampak senčila dvignemo nad posevek – lahko z ustreznimi loki, lahko samo s palicami, lahko pa med vrste preprosto postavimo zabojčke. Še najboljša je kakšen meter od tal dvignjena zastirka. Še manj pa ljubijo vročino korenine rastlin. Zato je prekrivanje, zastiranje tal poleti praktično obvezno. Kaj boste uporabili, je vaša odločitev, lahko samo pokošeno travo, lahko slamo, lahko druge pokošene rastline, lahko pa tudi folijo. Danes lahko vrtičkarji v nekaterih trgovinah kupite biorazgradljive folije. Sama menim, da je najugodnejša in dobro delujoča zastirka iz pokošene trave: tako bodo korenine lepo na hladnem, mikroorganizmi bodo ostali v bližini korenin, tudi poraba vode za namakanje bo veliko nižja. Rastlina bo kljub vročini uspevala in po končani vročini ne bo zbolela zaradi stresa.

Kaj pa po toči

Toča postaja čedalje pogostejši pojav in tako rekoč vsako leto povzroči veliko škode. Že zgoraj sem napisala: če se napoveduje toča, že pred tem uporabite aminokisline, z njimi škropite rastline. Toča je vedno mogoča po daljšem obdobju visokih temperatur. Res imamo letalo, ki včasih prepreči najhujše. A eno letalo čudežev na takem območju ne more narediti. Zato se ne jezite nanj, včasih je rešilo zadevo, pa tega sploh ne veste. Preprosto pa na več mestih hkrati ne more biti. Takoj po toči pa vse rastline, ne glede na to, v kakšnem stanju so, poškropite, če ni nič listov, pa kar zalijte s pripravkom, ki vsebuje morske alge. Šele od tri do pet dni po škodi preglejte, kaj se da narediti. Odstranite vse plodove na rastlinah, tudi če niso poškodovani, saj so zdaj za rastline dodatna obremenitev. Če so tla zbita, jih zdaj prerahljajte; če niso pretirano mokra, dodajte zastirko, po rahljanju seveda; če pa so zelo mokra, obstoječo zastirko začasno odmaknite, da se bodo hitreje sušila. Če že opazite novo rast, je zdaj čas za pomoč, uporabo pripravkov, ki vsebujejo aminokisline ali rastlinske izvlečke ali kombinacije. Smiselno je dodati še sredstvo za varstvo rastlin, ki je ustrezno za skoraj vse težave, ki jih lahko povzročijo rane in vlaga – to so pripravki, ki vsebujejo glive ali bakterije (biotično varstvo). Najdemo jih v trgovinah. Seveda pa vse te opravke delamo pozno zvečer, ko se temperatura spusti pod 30 °C in predvsem ko v zraku ni več niti ostankov sončnih žarkov. Sama bi to ponovila vsaj še enkrat po petih dneh. Upamo, da bo letos poletje bolj prizanesljivo, a seveda moramo biti pripravljeni na najhujše.

Objavljeno v reviji Jana, št. 27, 8. julij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana